Delodajalci so zaskrbljeni tako glede pokojninske reforme kot zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je vlada po zgolj tedenski javni razpravi in mimo sveta ESS po hitrem postopku poslala v državni zbor. Zapletalo pa se je tudi v državnem zboru. Parlamentarni odbor za delo je začel predlog zakona o dolgotrajni oskrbi obravnavati že v sredo, a je sejo moral prekiniti.
SDS: To je nov davek za vse
V SDS so namreč vložili zahtevo, naj državni zbor odloči o sklepu kolegija predsednice Urške Klakočar Zupančič, da se predlog obravnava po nujnem postopku. Za obravnavo po nujnem postopku niso izpolnjeni pogoji, menijo v SDS. "Poslovnik določa, da je mogoče obravnavati zakone po nujnem postopku ob predpostavki obstoja treh okoliščin, in sicer v primeru vojne, naravnih nesreč in če bi zaradi nesprejetja posameznega zakona nastale težko popravljive posledice za državo. Nič od tega pri teh dveh zakonih ni izpolnjeno," ocenjuje poslanec SDS Zvonko Černač.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac pa meni, da gre pri zahtevi SDS za postopkovno nagajanje in zavlačevanje. Zagotovil je, da so na ministrstvu v časovnici predvideli tudi takšna postopkovna nagajanja, kakršna zdaj izvajajo v SDS. "Toda pri sprejemanju predloga ljudje ne potrebujejo političnega preigravanja, ampak pravice, ki jih predlog prinaša, to pa so denimo oskrba na domu, oskrba v instituciji, e-oskrba in oskrbovalec družinskega člana," je poudaril.
Po mnenju SDS novi zakon daje upravičencem manj pravic in jih tudi bistveno bolj obremenjuje, ker uvaja nov davek za vse v višini enega oziroma dveh odstotkov prejemkov. Spomnimo, pri financiranju dolgotrajne oskrbe je predvideno, da bi sredi leta 2025 dobili nov prispevek, ki bi ga v višini enega odstotka od bruto plač plačevali tako delodajalci kot zaposleni, po en odstotek od neto pokojnin pa tudi upokojenci.
Za delodajalce predlog o izenačevanju prispevnih stopenj za pokojninsko zavarovanje ni sprejemljiv, o vsem drugem se da pogajati
Državni zbor je nato včeraj vendarle potrdil obravnavo predlogov zakona o dolgotrajni oskrbi in novele zakona o socialnem varstvu po nujnem postopku. Poslanci bodo predloga zakonov obravnavali na izredni seji v ponedeljek, ko bodo imeli na mizi tudi predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene preskrbe z zdravili.
Delodajalce skrbijo viri financiranja
Zaradi novega prispevka zaradi dolgotrajne oskrbe so na nogah tudi delodajalci. Delodajalske organizacije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, zato predlagajo, da naj se financiranje dolgotrajne oskrbe začasno ohrani na način, kot izhaja iz že zdaj veljavnega zakona, ki ga je sprejela prejšnja vlada, pri čemer se najkasneje do 30. junija 2025 v okviru pogajalske skupine ESS pripravi kompromisna rešitev, in sicer v posebnem zakonu, ki bo uredil vire financiranja dolgotrajne oskrbe.
Poudarjajo, da se sicer strinjajo, da je treba sprejeti sistemski zakon o dolgotrajni oskrbi, a finančnega bremena ne smejo in ne (z)morejo nositi delodajalci. "Skupna prispevna stopnja delavcev in delodajalcev, ki v tem trenutku znaša kar 38,20 odstotka, je namreč že sedaj med najvišjimi v Evropi. Kakršnekoli dodatne obremenitve za namen dolgotrajne oskrbe bi tako še dodatno negativno vplivale na konkurenčnost slovenskega gospodarstva v evropskem in svetovnem merilu, zato so takšne rešitve za delodajalce absolutno nesprejemljive. Delodajalske organizacije menimo, da bi se morala dolgotrajna oskrba financirati v okviru obstoječih prispevnih stopenj, nikakor pa ne z dodatnimi obremenitvami delodajalcev," so zapisali v skupnem sporočilu za javnost.
Za zdaj so še bolj zadržani z odzivi, kar zadeva pokojninsko reformo, zaradi dogovora socialnih partnerjev, da podrobnosti gradiva o izhodiščih za pokojninsko reformo do pogajanj, ki se bodo začela šele jeseni, ne komentirajo v javnosti. A so vendarle delodajalci že povedali, da predlog o izenačevanju prispevnih stopenj zanje ni sprejemljiv, vse drugo je predmet pogajanj. "Spet novo breme za gospodarstvo. Z devetih odstotkov obremenitve stroškov plač preiti na 15 odstotkov, dolgoročno gledano, nikakor ni vzdržno. Delodajalci bomo morali povedati, da na tak način pokojninske reforme ne bo mogoče oblikovati," je povedal predsednik Obrtne zbornice Slovenije Blaž Cvar. Delavci za pokojnino zdaj plačujejo 15,5 odstotka od bruto plače, delodajalci slabih devet odstotkov. Ministrstvo za delo predlaga postopno izenačitev prispevne stopnje delodajalcev in delavcev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
