Petra Vidali
Odbor je z 11 glasovi za in tremi glasovi proti sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidata za ministra za kulturo Zorana Pozniča.
Kandidat je pred predstavitvijo v parlamentarnem odboru za kulturo ponovil, da ni treba biti v skrbeh za morebitno kolizijo interesov. Kot smo že pisali, je Delavski dom Trbovlje, katerega direktor je Poznič, eden od treh prijaviteljev na razpis za mrežo centrov umetnosti in kulture, o katerem bo ministrstvo šele odločalo. Potrdil je, da se namerava izvzeti iz vseh postopkov in da bo upošteval mnenje komisije za preprečevanje korupcije.
Predstavitev Zorana Pozniča je bila relativno kratka, navedel je to, kar bo po njegovi presoji treba najprej storiti. Najprej je na programu sprejetje tako imenovanega zakona o kulturnem evru, ki bo do leta 2026 reševal probleme na področju kulturne dediščine, vlaganj v infrastrukturo in digitalizacijo. Na drugo mesto je postavil medijsko zakonodajo. Obstoječi medijski zakon se ne dotika izzivov, ki jih prinaša digitalizacija, zato ga bodo nadgradili, omejili pa bodo sovražni govor. Pri pripravi medijske zakonodaje bodo vključili tudi zunanje strokovnjake. Medijski zakon, ki ga bodo pripravili, mora biti sprejemljiv za vse. Strinja se tudi, da je treba postaviti jasne kriterije za vpis v razvid medijev. Kot tretjo nalogo na seznamu je navedel pripravo in sprejetje nacionalnega programa za kulturo. S principom dialoških skupin, ki je bil uporabljen pri reševanju problemov nevladnega sektorja in samozaposlenih (tudi to bo dokončno realizirano še letos), se mu zdi to možno narediti do konca leta.
Kot generalno vodilo svoje vizije pa je navedel samo "debirokratizacijo celotnega polja", s poenostavitvijo postopkov in prevzemanjem odgovornosti.
Na vprašanja je odgovarjal poznavalsko, pokazalo se je, da precej dobro pozna področje in da, kadar česa ne pozna, to prizna. Takoj je bilo postavljeno vprašanje, kaj namerava storiti za to, da bo lahko Carmina Slovenica znova naš "nacionalni ponos". Poznič je odgovoril, da bo naredil vse, od opravičila do tega, da najde način, kako popraviti napako, ki jo je lani storila komisija, ki je zavrnila državno financiranje Carmine Slovenice. Med problemi, ki jih je vsaj delno mogoče rešiti tudi s kulturnim evrom, pa je navedel tri pereče "mariborske probleme": Pokrajinski muzej, Umetnostno galerijo Maribor in Mariborsko knjižnico. Res upa, da bo nova mestna koalicija uspela rešiti temeljna vprašanja, predvsem lokacijska, da bo država sploh lahko pomagala. Sicer meni, da je decentralizacija na vseh področjih nujna, seveda pa razume pomen centralnih reprezentativnih nacionalnih institucij. Sploh se je pri Pozničevih odgovorih na vprašanja o problemih javnih zavodov na nekaterih področjih pokazalo, da dobro pozna tudi uspehe nevladnih organizacij na istem področju in da je morda tudi v tem smislu zagovornik "decentralizacije".
Ker je "čiščenje hleva" odneslo ministra Prešička, jih je zanimalo, kako bo odnose na ministrstvu reševal sam. Ve, da so odnosi med zaposlenimi na ministrstvu za kulturo slabi in da je to plod dolgoletnega nesprejemanja odgovornosti na vseh ravneh. Ni ne prenosa znanj ne informacij, tako da je ureditev teh odnosov prva naloga. To bo naredil z vzpostavitvijo odgovornosti, terminskih rokov in povezljivosti med oddelki. In prepričan je, da je možno na human, človeški način. Večina ljudi je pripravljena delati, če ve, kakšen je cilj tega dela. Nima se za avtokrata, je pa odločen.
Na vprašanje, ali se mu ne zdi problematično neoliberalistično obravnavanje kulture, je odgovoril: trenutek, v katerem živimo, zahteva, da se področje kulture in umetnosti druži z ekonomijo in znanostjo. Sodelovanje je nujno, v razpisu, na katerega se je kot nosilec projekta prijavil Delavski dom Trbovlje, sodeluje 80 partnerjev iz znanosti in gospodarstva. Tehnološki napredek prinaša na vsa področja kulture povsem nove izzive in kulturna politika mora služiti temu, da omogoča spremembe.
Še nekateri konkretni odgovori: minusov Radiotelevizije Slovenije ne bi reševal z dvigom naročnine, prav tako ne bi ukinil redkih izjemnih pokojnin, ker kot ustvarjalec (kipar in videast) ve, kako težko je preživeti samo z umetniškim delom. In večino reči bi reševal dialoško, čeprav pravi, da dialoškost seveda ni njegov edini odgovor. Potrudil se bo, da bi slovenski film prišel do predvidenih 11 milijonov evrov. V tem mandatu se bo odločalo tudi, katero mesto bo naslednja slovenska evropska prestolnica kulture, med doslej napovedanimi kandidaturami je po njegovem mnenju močna kandidatura Nove Gorice. In še letos bo opravljena analiza učinkov glasbenih "slovenskih kvot" na radijskih postajah.
