Tokratne evropske volitve v Sloveniji vsaj za zdaj prinašajo spoznanje, da je desnica, kot že nekajkrat v preteklosti, stavila na napačnega konja. S kampanjo, ki so jo zabetonirali na migrantskih vprašanjih in politikah z vonjem fašizma - razpihovanjem sovraštva, rasističnimi izjavami, vzpodbujanjem nestrpnosti in širjenjem strahu -, preboja niso dosegli. Stranko DOM ankete komaj zaznavajo, koalicija SDS+SLS pa se ni uspela odlepiti od LMŠ in SD. Še več, tokratna raziskava javnega mnenja kaže, da jim politike, nezdružljive z duhom in vrednotami Evrope, bistvenega premika niti v volitvah v nacionalni parlament ne bi prinesle. Če bi bile volitve zdaj, bi vlado s parlamentarno večino lahko sestavili LMŠ in SD. In to kar sami.
Na evropskih volitvah torej ponovitve uspeha, ko je SDS leta 2014 dosegla svoj najboljši rezultat s tremi poslanci, dopolnila pa še koalicija NSi+SLS z dvema, očitno ne bo. Deloma zato, ker se je v vse zadnje volilne kombinacije vpletla LMŠ, pa tudi zato, ker SD kaže, da bo posegla po dveh mandatih, kar ji je prvič in tudi zadnjič uspelo le leta 2009. LMŠ bi sicer lahko močneje "intervenirala" v volilno bitko, a se občutka, da jim je ta zgodba - za razliko od SD - nekoliko odveč, ne gre znebiti. V težavah so v resnici vse stranke, saj jim s pravimi evropskimi temami ni uspelo nagovoriti ne mladih, kaj šele tistih, ki so slovensko-evropsko zgodbo v vseh teh letih članstva ponotranjili.
Govoriti o vrednotah, o načetih temeljih
