Do že tretjega šolskega leta, ki bo zaznamovano s covidom, je le še slab mesec, država pa o tem, ali bi bilo smotrno v šole namestiti prezračevalne naprave s ciljem omejevanja širjenja okužbe s koronavirusom, še razmišlja. "O tem in drugih ukrepih dogovori še potekajo. Javnost pa bo o njih pravočasno obveščena," so nam odgovorili z ministrstva za zdravje, ki je ključni vladni predlagalec ukrepov na področju omejevanja širjenja okužbe tudi v vzgoji in izobraževanju.
Šole so prepuščene same sebi
"Že eno leto opozarjamo, da je treba v šolah urediti ustrezen sistem prezračevanja in razkuževanja prostorov, vendar nas vlada ne želi slišati. Neodgovorno je, da vlada dve poletji za prezračevanje v šolah ni naredila nič. O nujnih ukrepih, da bodo šole ostale odprte, se je treba dogovoriti, saj je že zdaj jasno, da do začetka šolskega leta ne bomo dosegli čredne imunosti.
Nemčija, nasprotno, je za prezračevalne sisteme, filtriranje in čiščenje zraka v šolah že namenila 200 milijonov evrov," je kritičen glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj, ki je tako kot predstavniki različnih ravnateljskih združenj jutri povabljen na sestanek na ministrstvu za zdravje. "Kakšen je namen tokratnega srečanja, iz vabila ni povsem jasno, sami pa bi si želeli, da bi oblast končno začela na tem področju sodelovati tudi z učitelji, ker bo le tako mogoče bolje obvladovati epidemijo v izobraževanju," pravi sindikalist.
MIZŠ: Prvi ukrep je naravno, mehansko prezračevanje
Na ministrstvu za izobraževanje, ki se že več kot leto sooča s pozivi različnih deležnikov v izobraževanju, naj vlada investira sredstva, ki bodo šolam omogočila izvedbo ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe, med drugim tudi v prezračevalne sisteme, odgovarjajo, da se pomena prezračevanja zavedajo. Ker so šolske zgradbe zelo različno grajene o možnih rešitvah pogovori še potekajo, so odgovorili na vprašanje, ali nameravajo investirati v prezračevalne mehanizme šol. Ni pa bilo odgovora, s kom se pogovarjajo, saj ravnatelji o tem, kot je razumeti predsednika Združenja ravnateljev osnovnih šol Gregorja Pečana, ne vedo nič. Na ministrstvu so še poudarili, da se v okviru načrta za okrevanje in odpornost pripravlja strateški dokument, ki bo podlaga za tovrstna vlaganja. Spomnili pa so tudi, da je Nacionalni inštitut za javno zdravje že pred meseci izdal priporočila o prezračevanju zaprtih prostorov, ki se opirajo na smernice evropskega združenja REHVA. "Priporočila eksplicitno ne narekujejo nabave dodatnih prezračevalnih in/ali ultravijoličnih čistilnikov zraka. Predvsem je bil prvi priporočeni korak izdelava načrta prezračevanja, ki ga pripravi vsak zavod in temelji na obstoječem sistemu prezračevanja (naravno, mehansko)."
Zdaj je že jasno, da so šole pri tem vprašanju bolj ali manj prepuščene same sebi, pri čemer je vse odvisno od finančnih sredstev, ki so jim na voljo. Tudi zato je neuradno iz vladnih krogov slišati, da bi bilo prav, da bi za osnovne šole sredstva za prezračevalne sisteme namenile ustanoviteljice, občine. A v Skupnosti občin Slovenije (SOS) so jasni. "Z vlado smo podpisali sporazum, da nam brez zagotovljenih dodatnih sredstev ne bodo nalagali novih obveznosti, in pri tem bomo vztrajali," pravi predsednik SOS Peter Misja, župan Podčetrtka, ki pravi, da je njihova šola na tem področju zgledno grajena, enako pa bo jeseni s podružnično šolo, ki bo dobila nov prizidek.
Poplava ponudb prezračevalnih sistemov
Tako je v veliki meri tudi od finančnih zmogljivosti občine odvisno, ali bodo šolam denar v ta namen zagotovile. V mariborski občini šolam denarja za prezračevalne naprave niso namenjali, ravnateljica OŠ Rada Robiča Limbuš Mojca Kirbiš pa dodaja, da bodo o tem, ali bi lahko dobili sredstva za prezračevalne sisteme - doslej so se posluževali odpiranja oken -, občino povprašali v drugi polovici avgusta. Drugače je v OŠ Dol pri Ljubljani, ki jo vodi predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Gregor Pečan. Tej je občina namenila 25.000 evrov, a so kmalu spoznali, tako Pečan, da v poplavi ponudb, ki so jih prejeli, ni bilo primernih prezračevalnih sistemov. "Zato smo ta projekt zaenkrat dali na hladno," pravi Pečan in dodaja, da z ministrstva za izobraževanje razen pred meseci, ko so jim priporočili, naj prostore prezračujejo, niso dobili nobenih informacij. "Po kuloarjih se je govorilo, da naj bi denar za prezračevalne sisteme namenilo ministrstvo za okolje, a iz tega ni bilo nič."
"Želeli bi si, da bi oblast končno začela na tem področju sodelovati tudi z učitelji"
Je pa pred novim šolskim letom za zdaj jasno, da bo samotestiranje za dijake in učence zadnje triade še naprej prostovoljno. Vsaj tako pravijo na ministrstvu za zdravje, kjer so na vprašanje, ali bo cepljenje za zaposlene v šoli obvezno, odgovorili, da tudi o tem "dogovori še potekajo in da bo javnost pravočasno obveščena".
Sindikalist Štrukelj pravi, da je cepljenje najboljša pot k zaščiti prebivalstva, vendar to mora biti prostovoljno, učitelje pa je treba nagovarjati z argumenti, ne pa na ukazovalen način, pravi in dodaja, da podobno kot pri testiranju učencev ne vidi razlogov, da učiteljem ne bi omogočili, da se samotestirajo doma.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
