Urška Mlinarič
Slovenija naj bi bila razdeljena na enajst pokrajin in zdaj je že tudi jasno, kako so zarisane. Tako imenovane štajerske občine bi bile razdeljene med pet pokrajin: Pomursko, Južnoštajersko, Vzhodnoštajersko, Zahodnoštajersko in Savinjsko-šaleško, medtem ko bi bila občina Ljubljana samostojna pokrajina. Predlog zakona o ustanovitvi pokrajin, ki prinaša omenjeni predlog, je oblikovala ožja strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete na podlagi študije funkcionalnih regij. Slednjo je spisal Samo Drobne s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, potem ko je strokovna skupina na pobudo predsednika državnega sveta Alojza Kovšce pred približno dvema mesecema že pripravila tudi osnutek predloga zakona o pokrajinah. Odločitev, da se desetletje po zadnjem neuspelem poskusu ustanovitve pokrajin poskusi znova, je bila znana na lanskoletnem tradicionalnem decembrskem srečanju štirih predsednikov pri predsedniku republike Borutu Pahorju. Pobudo je prevzel Kovščca tudi zato, ker naj bi, po njegovih besedah, predsednik vlade Marjan Šarec dejal, da ima vlada številne druge prioritete. Pa čeprav je v eni svojih prvih izjav na temo regionalizacije Šarec odločno poudaril: "Nič filozofirat', pokrajine kar ustanoviti."
Enake možnosti razvoja
Če so še pred desetletjem strokovnjaki, nekaj jih je tudi v sedanji strokovni skupini, zatrjevali, da bi bilo optimalno ustanoviti med šest in osem pokrajin, tokratni predlog enajstih pokrajin utemeljujejo z enajstimi mestnimi občinam kot urbanimi centri, v katerih že obstajajo ustrezne občinske infrastrukturne, gospodarske in demografske povezave. Obenem s tem odpade tudi dilema, kje naj bi bil sedež posamezne pokrajine. Pri sami študiji, ki so je spisal Drobne in je bila podlaga za risanje mej, pa so upoštevali še dnevne delovne migracije prebivalcev posameznih občin in pa tudi siceršnjo navezanost posameznih občin na regijske centre. Temeljni cilj, tako Brezovnik, pa je bil, da ne le samim pokrajinam, temveč tudi območjem in občinam znotraj posamezne pokrajine, omogočijo enakomeren razvoj, saj je to bistvo decentralizacije. To je tudi razlog, da so se v predlogu odločili, da bo Ljubljana samostojna pokrajina. "Če bi vključili v pokrajino še občine okoli prestolnice, bi pokrajina štela okoli pol milijona prebivalcev, obenem pa bi pri odločanju Ljubljana povsem preglasila potrebe okoliškega prebivalstva," pojasnjuje Brezovnik. In dodaja, da je v vseh predlaganih pokrajinah - izjema je Savinjsko-šaleška, kjer je razmerje med mestnim in okoliškim prebivalstvom približno enako - število prebivalcev zunaj posamezne mestne občine nekoliko številčnejše kot v mestni občini, s čimer ni nevarnosti, da bi v pokrajinskih sedežih pri odločitvah preglasovali okoliške potrebe. Drobne pa dodaja, da so pri oblikovanju enajstih funkcionalnih regij sledili tudi kriteriju samozadostnosti regije. "Regije smo želeli zamejiti tako, da bo čim več delovno aktivnega prebivalstva ostajalo v regiji. Slednje pomeni, da v isti regiji rešujemo probleme zaposlitve, stanovanj, vsakodnevne vožnje na delo in oskrbe prebivalstva."
Sedež pokrajine in pokrajinskega sveta v različnih krajih
Iz predloga zakona o ustanovitvi pokrajin je razvidno, da bodo sedež pokrajine, sedež pokrajinskega sveta in sedež sveta občin v različnih krajih po pokrajini, s čimer najbrž želijo preprečiti dosedanje prepire, kje bo sedež. Tako bo v primeru ustanovitve pokrajin sedež Zahodnoštajerske pokrajine v Mariboru, sedež pokrajinskega sveta, ki bo štel 41 svetnikov, v Slovenski Bistrici, in sedež sveta občin v Lenartu. Po enakem ključu bo sedež Pomurske pokrajine v Murski Soboti, sedež pokrajinskega sveta v Lendavi, v Gornji Radgoni pa bo sedež občin.
Na Ptuju bo sedež Vzhodnoštajerske pokrajine, v Ormožu pokrajinskega sveta in Ljutomeru sedež občin. Izjema je Ljubljana, ki bo imela vse v prestolnici, saj je samostojna pokrajina, zato bo njen župan opravljal pristojnosti predsednika pokrajine, občinski svetniki pa naloge pokrajinskih svetnikov.
Vztrajanje pri enajstih pokrajinah
Brezovnik poudarja, da gre za delovni osnutek razdelitve pokrajin, katerih meje bo med samo razpravo v prihodnjih mesecih še možno spreminjati, medtem ko bodo pri številu enajstih pokrajin vztrajali. Člani celotne strokovne skupine bodo o predlogu razpravljali že prihodnji teden, k podajanju mnenj pa bodo hkrati povabljena občinska združenja. Septembra bodo organizirani tudi štirje posveti, predvidena pokrajinizacija države bo predstavljena tudi vsem štirim predsednikom. Oktobra, po strokovnem posvetu, naj bi bila odprta dvomesečna javna razprava o obeh predlogih zakonov, ki bo - upoštevaje tudi odzive političnih strank - podlaga za odločitev, ali se bo šlo v zakonodajno proceduro. Zakon o ustanovitvi pokrajin namreč potrebuje dvotretjinsko večino vseh poslancev, pri čemer se je v preteklosti vselej zalomilo. Odprte so tudi možnosti, kako predloga vložiti; na podlagi ljudske iniciative s 5000 podpisi volivcev ali kot predloga državnega sveta. Če bodo omenjeni zakonodajni predlogi vloženi, naj bi vlada pripravila tako predlog zakona o financiranju pokrajin kot tudi o prenosu pristojnosti in nalog, pojasnjuje Brezovnik.
"Pri oblikovanju regij smo slediji kriteriju samozadostnosti. Zamejili smo jih tako, da v regiji odpravljamo probleme zaposlitve, stanovanj, oskrbe prebivalstva"
