Dirka po Franciji: Vse spet živčno, zapleti zagotovljeni

Uroš Gramc Uroš Gramc
05.07.2022 21:27

Četrta, "mirna" etapa končno Woutu van Aertu, v zloglasni peti z odseki Pariz-Roubaixa pa prihaja najbolj nevarna in nepredvidljiva letos

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
EPA

Ne v tretjo, v četrto gre rado. Wout van Aert je po treh drugih mestih v uvodu 109. dirke po Franciji končno prvič zmagal, ko je ta prišla v domovino. S tem je potrdil pravilo, da so po velikem startu v tujini najuspešnejši Belgijci, saj je bilo to že njihovo šesto slavje, ko se je spektakel začel na tujih tleh. Rumena majica je s pomočjo Jumbo-Visme uprizorila izjemen napad na navidez nedolžnem zadnjem hribčku Cote du Nap (900 metrov, 7,5 odstotka naklona) dobrih deset kilometrov pred ciljem, do katerega se je nato Belgijec odpeljal sam. V skupnem seštevku ni bilo sprememb, zmagovalec je le za nekaj sekund še povečal prednost pred vsemi tekmeci. Drugače se lahko zgodi v peti etapi, ko karavana zapelje čez zloglasne kocke Pariz-Roubaixa.

Še sreča za poškodbo Belgijca

"Nisem hotel več tvegati," se je po dveh neuspešnih sprintih, ko je izgubil za centimetre, malce pošalil Wout van Aert. Ni mogel skriti, da je nizozemsko moštvo napad načrtovalo. "Bilo je očitno. Bili smo v popolnem položaju. Cilj je bil iti na polno do vrha in videti, kaj se bo zgodilo. Prišel sem sam, malo sem bil v dvomih, ali naj počakam Jonasa (Vingegaarda) in (Adama) Yatesa. Odločil sem se, da grem sam do konca, za deset kilometrov trpljenja," je pojasnil pot do sedme etapne zmage na Touru, ki bi jo "moral" odločiti sprint.

Ne zgodi se prav pogosto, da etapo slavi rumena majica. Lani je uspelo Pogačarju (dvakrat), predlani nikomur. 
REUTERS
Jasper Philipsen je mislil, da je zmagal. 
EPA

No, saj jo je, Jasper Philipsen se je že veselil, potem pa je v cilju zagledal rojaka. V zaključku je od Slovencev sodeloval zgolj Luka Mezgec, ki je pilotiral Michaela Matthewsa, toda le do devetega mesta: "Rekel mi je, da ga je v zadnjem ovinku Peter Sagan zaprl." Gorenjec je za TV Slovenija zanimivo komentiral predstavo zmagovalca: "Za grupo še dobro, da je nedavno imel poškodbo kolena, če ne, bi zaostali za minuto."

Van Aert bo zagotovo z napadom poskušal tudi jutri na trasi Lille-Arenberg (157 kilometrov), ki bo čez enajst tlakovanih odsekov v skupni dolžini 19,4 kilometra najbolj nevarna in nepredvidljiva etapa letos, saj lahko koga iz boja za rumeno majico odnese že ob počeni zračnici, kaj šele v primeru padca. Pa čeprav so se vse ekipe nanjo skrbno pripravile in v Francijo poslale dodatna kolesa, opremo, osebje. Kar precej jih je v pelotonu, ki menijo, da takšna trasa sploh ne spada na Tour. "Nevarnost je vsepovsod, Pogačar bi si v tihi drugi etapi lahko zlomil roko," jo je za cyclingnews.com branil direktor trase Thierry Gouvenou. "So kolesarji, ki si zaslužijo, da se pokažejo: van der poelsi, van aerti, alaphilippi. In ker imajo ekipe specialiste tudi za takšne dni, imajo kakšnega hribolazca manj, kar je dobro za našo dirko."

Mohorič namenoma zaostal

Eden takšnih je naš vsestranski Matej Mohorič, ki si je etapo obkrožil že davno. In vemo, kaj se zgodi, ko to stori - lani si je dve in je obe dobil. Prav tako je bil med vodilnimi letos na "originalnem" Pariz-Roubaixu, ki ga je končal na petem mestu. V četrti etapi je zato namenoma zaostal. "Če se slučajno pojavi priložnost za dobro etapno uvrstitev, bi mi mogoče pomagalo," je dejal Mohorič, ki pa bo morda v taktiki Bahraina moral tudi kaj postoriti za kapetana v boju za skupni seštevek. Moštva bodo na kockah v precepu, sploh Jumbo-Visma, ki ima celo vojsko specialistov za tak teren, bo morala skrbno pretehtati, koga nameniti v podporo van Aertu (letos drugemu v Severnem peklu), koga Rogliču in Vingegaardu.

EPA

Tadej Pogačar pa se bo morda moral znajti kar sam, tik pred Tourom je ostal brez Mattea Trentina, a ima vsaj še Vegarda Laengena, ki bi moral biti kos tej nalogi. Je pa letos po Flandriji dokazal, da je že kar kos premetavanju po cestišču. "Lahko sem miren, ker sem dokaj dober, ampak spet bo vse živčno, na nož. Poskusil bom po najboljših močeh. Upam, da ne bo preveč zapletov, a zapleti bodo," je dejal ta čas najboljši mladi kolesar na dirki.

Rezultati, 4. etapa, Dunkerque - Calais, 175 km: 1. Wout van Aert (Jumbo-Visma) 4.01:36 (povp. hitrost 42,6 km/h), 2. Jasper Philipsen (oba Belgija/Alpecin-Deceuninck) +0:08, 3. Christophe Laporte (Francija/Jumbo) ... 26. Tadej Pogačar (UAE Emirates), 43. Luka Mezgec (BikeExchange-Jayco), 55. Primož Roglič (Jumbo) vsi isti čas, 157. Jan Tratnik, 161. ​Matej Mohorič (vsi Slovenija/oba Bahrain Victorious) oba 5:25; vrstni red: 1. van Aert 13.02:43, 2. Yves Lampaert (Belgija/Quick-Step) +0:25, 3. Pogačar 0:32, 7. Roglič 0:41, 82. Mezgec 2:22, 140. Mohorič 7:04, 159. Tratnik 9:19.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta