Po šestnajstih letih je slovenska reprezentanca v vaterpolu spet okusila slast igranja na evropskih prvenstvih. Njena dotlej zadnja tekma je bila 5. septembra 2006, ko je v Beogradu izgubila proti Hrvaški z 19:8, še močnejšega nasprotnika pa je imela ob svoji vrnitvi na evropsko sceno. Madžarska, ki je na nedavnem svetovnem prvenstvu resda osvojila šele sedmo mesto, je bila do zdaj že 13-krat evropska prvakinja (tudi na zadnjem, predlani v Budimpešti), ob tem pa je tudi devetkratna olimpijska in trikratna svetovna prvakinja. Svojo kakovost je potrdila proti slovenskim vaterpolistom, ki pa so predvsem v prvi polovici tekme prikazali zelo dober vaterpolo.
Uvod v tekmo je postregel z nepričakovano učinkovito slovensko igro. Vratar Gašper Žurbi je moral po žogo v svojo mrežo šele v četrti minuti. Madžari so trikrat povedli, a sta Troppan in Popović vedno znova skrbela za izenačenje. Do 3:3. V četrto se ni izšlo.
Kasneje so po pričakovanju v bazenu zagospodarili Madžari, ki so izjemno dobro izkoriščali prekrške in prednost igralca več v polju. V tretji četrtini pa je bil dvoboj praktično odločen.
Razlika bi bila lahko tudi malenkost nižja, a je Popovića in Kadivca v tretjem delu igre ustavila prečka, Kadivec je v protinapadu izgubil dvoboj z madžarskim vratarjem ena na ena, vratar Martin Levai pa se je še enkrat izkazal v tretjem delu, ko je bil že premagan, z zadnjimi močmi pa v drugem poskusu izbil žogo z golove črte po strelu Popovića. Na tekmi je manjkal tudi najboljši strelec lanskega slovenskega prvenstva Vukašin Stefanović, ki ga je selektor Krištof Štromajer skrival pred Izraelci.
V slovenski vrsti velja omeniti še vratarja Jureta Betona, ki je med drugim ubranil petmetrovko. In prav te obrambe bodo še kako potrebne v sredo ob 9. uri, ko bo Slovenija igrala z Izraelom. Gre za tekmo, ki bo odločala o tretjem mestu in s tem o uvrstitvi v osmino finala. (sta)
