Marko Kovačevič
In ko prideeeeš v vijol'čno mesto ... Že dopoldne je selektor glasbenega programa na radijski postaji, ki so si jo izbrali za kuliso v enem od mestnih trgovskih središč, dal vedeti, da dan ne bo običajen. Njegov izbor je bil sicer ocenjevanju prepuščen dlje, kot bi si človek želel, a ob zavedanju, da se nogomet vrača v mesto, je še čakanje v vrsti pred blagajno postalo znosno.
Po mesecu dni priprav so nogometaši Maribora še uradno vstopili v novo sezono, jo v Ljudskem vrtu odprli z uverturo v kvalifikacije za ligo prvakov proti Šahtjorju iz Soligorska. Sprehod do stadiona je dal vedeti, da na prvem testu ne bodo sami. Že na Slovenski ulici so se množili odtenki vijoličaste barve. Če je bila v slaščičarni v navijaško opravo odetih slaba četrtina gostov, je bila v restavraciji polovica, v bližnjem baru pa že skoraj tri četrtine klientele na terasi. Do stadiona se je vse skupaj le stopnjevalo. Na južni ploščadi je bilo navijačev v civilu le za vzorec.
"Jaz bi igral drugače"
Podpornik Maribora iz Radovljice je celo prekinil dopust na Krku, da bi si v družbi žlahtnika iz Dobrovcev tekmo ogledal v živo. Bojda prinaša srečo vijoličastim. Nazadnje je bil pod Kalvarijo aprila, ko je prvič po novembru 2017 v Mariboru padla Olimpija – pred tem si je derbi največjih slovenskih klubov nazadnje ogledal … Ja, ugotovili ste, novembra 2017. Pa sinoči ni bil najbolj zadovoljen, ko je ošvrknil postavo, ki jo je na igrišče poslal Radovan Karanović. "Jaz bi drugače igral," je pribil ob formaciji 4-2-3-1, v kateri so se znašli tudi novinci Ivan Brnić, Marko Božić in Roko Baturina. Zaključil je bolj optimistično, z napovedjo zmage z 2:0. Druščina zraven je razdrla par krepkih o kaosu pri Olimpiji in še krepkejših o hvalisanju Ognjena Mudrinskega, kako v Celju po celem mestu zbirajo denar zanj, o svojem klubu pa so se pogovarjali s precej več negotovosti. Kaj zmorejo novinci? Je odsotnost zmag na pripravljalnih tekmah znak za alarm? Je beloruski klub ob vseh sankcijah sploh lahko konkurenčen?
Pa še zdaleč niso bili edini, ki so se spraševali, kaj zmorejo nogometaši, ki jih je na prenovljeno igrišče v Ljudskem vrtu pripeljal za svoj evropski debi pražnje, v suknjič in kravato oblečeni trener Karanović. Malo se je lovilo tudi podporno osebje. Ozvočenje na tribuni Marcos Tavares ni bilo vklopljeno. Kdo bi jim zameril. Kar nekaj časa je že minilo od zadnje (prave) evropske tekme. Prvič po avgustu 2019, ko je takrat še 15-kratnim slovenskim prvakom v zadnjem predkrogu evropske lige malo zmanjkalo za popoln preobrat proti Ludogorcu, je Ljudski vrt gostil dvoboj kvalifikacij za evropske pokale brez omejitev. No, ne povsem brez omejitev. Vsaj novinarji smo to spoznali. Če že ne vsakodnevne številke potrjenih okužb, nas je protokol Uefe spomnil, da pandemija (nič več novega) koronavirusa ni stvar preteklosti. Uporaba maske je bila obvezna. Pa to ne tiste navadne, kirurške, ali, bog ne daj, tiste iz blaga, specialno FFP2 masko si je bilo treba nadeti za vstop.
Če odštejemo nogometaše, gostom niti maske ne bi pomagale. Beloruskih navijačev (in novinarjev) ni bilo na tekmi. Potovanje iz države, ki aktivno podpira rusko invazijo na Ukrajino, je v tem času preveč komplicirano. Morda je bil tudi zaradi tega poslovni direktor NK Maribor Bojan Ban še sam na VIP-tribuni. Zamišljen, kot je običajno pred pomembnejšimi tekmami. S skokom čez prvi predkrog najelitnejšega evropskega tekmovanja bi mu nogometaši vsaj malo olajšali sestavljanje proračuna za tekoče leto. Ni dolgo čakal na družbo. Stadion se je do začetka tekme solidno napolnil, Radovan Karanović je slekel suknjič, s tribun pa se je zaslišal tisti tradicionalni vzklik. "Maribor, šampion!"
