Ko je uradni napovedovalec v Zlatorogu dejal, da si bosta nasproti stala aktualni in nekdanji evropski prvak, se je slišalo obetavno, a časi, ko so Celjani mešali štrene najboljšim in krojili razplet na vrhu Evrope, so vedno bolj oddaljeni. Letošnja sezona je njihova najslabša v ligi prvakov in kar nekoliko nerealno bi bilo pričakovati, da bi prvo zmago dosegli prav proti nemškemu Magdeburgu, ki je lani v Kölnu dvignil pokal za evropske prvake. Kljub izrazito močnejšemu tekmecu, ki bi moral na papirju prevladovati v vseh segmentih igre, so Celjani, ki so v drugi del sezone vstopili precej oslabljeni in s še krajšo klopjo, začeli, kot so obljubili – hitro, odločno in z veliko željo po presenečenju. Zelo soliden napad in razpoloženi Rok Zaponšek v vratih je bil recept pivovarjev, s katerim so bili konkurenčni in sredi prvega polčasa še povsem izenačeni.
Nato pa se je ponovil jesenski scenarij iz Magdeburga, tudi tokrat so namreč Nemci ravno v tistem času prestavili v višjo prestavo in si z delnim izidom 3:0 prvič priigrali zajetnejšo prednost, preveč žog, te so bile lepo razporejene po vseh položajih, je v golu Celja končalo predvsem na račun slabo postavljene in luknjaste obrambe. V podobnem ritmu - zdelo se je, da niti ne s polno močjo - je Magdeburg prvi polčas varno spravil pod streho in na odmor odšel z varnimi šestimi goli zaloge (12:18). Podobno kot v prvega so pivovarji tudi v drugi polčas vstopili dobro, bili najmanj enakovredni nasprotniki. Z ritmom, v katerega so padli, so nadaljevali, ko je v 40. minuti vratar Zaponšek z metom prek celega igrišča znižal na minus tri, je bilo veselje v razmeroma dobro napolnjenem Zlatorogu nepopisno, še bolj bučno je bilo nekaj minut kasneje ob tretjem golu kapetana Žige Mlakarja, takrat se je dvorana dvignila celo na noge. "V tistih trenutkih se nam je vse pokrilo, igrali smo super obrambo, zanesljivi smo bili v napadu, še publika nas je dvignila," je najlepše trenutke na tekmi opisal Mitja Janc, ki je Magdeburg ocenil kot velesilo, ki igra hiter, sodoben rokomet. "Neverjetno igrajo ena na ena in težko je slediti temu tempu."
Ko so navijači potihoma že upali na popoln priključek domačinov, je Magdeburg, kjer sta blestela predvsem zunanja igralca Omar Magnusson in Felix Claar, vendarle ustavil nalet in se slabih deset minut pred koncem znova oddaljil na varnejšo razliko. Do konca se je ta še povečala, semafor je na koncu res kazal 27:37, a vse skupaj ne spremeni vtisa, da so se celjski mladci tudi tokrat borili kot levi in da bi jim težko karkoli očitali. "Zaslužili bi si boljši rezultat, sploh v drugem polčasu smo dokazali, da se lahko kosamo z njimi. Že pred tekmo smo vedeli, da nimamo kaj izgubiti, da lahko igramo sproščeno, kar se je tudi videlo v igri. Nimamo si kaj očitati, glavo gor in gremo naprej. Zdaj imamo dva dni za regeneracijo, da se čim bolje pripravimo na sobotno tekmo z Ribnico. Seveda pa še vedno tudi na preostalih dveh tekmah v ligi prvakov upamo na kakšno točko," je povedal Tadej Mazej. Da je zadovoljen s pristopom igralcev, ki jim nima kaj očitati, pa je razlagal trener Alem Toskić, ki se zaveda, da ekipa enostavno ne more vzdržati tega tempa: "To je realnost, nekateri igralci so sami iskali menjave. Najbolj pomembno je, da se nihče ni poškodoval, saj smo na tankem ledu."