Horuk in hura pri Rečnikovih

Zlata lisica ima tri očete; Francija Čopa, Marjana Kožuha in Dušana Senčarja, prvič pa je bila izvedena 29. februarja 1964 na znameniti Fiski pod hotelom Bellevue na Mariborskem Pohorju. Tekmovanje deklet v slalomu in veleslalomu, ki je leta 1970 prišlo v koledar svetovnega pokala, je kmalu postalo daleč največji vsakoletni športni dogodek v Mariboru, Zlata lisica pa uveljavljena blagovna znamka.

Na dvorišču Rečnikove domačije v Reki pod Pohorjem se je ob 60. rojstnem dnevu Zlate lisice zbralo lepo število "lisjakov", predvsem delavcev na progi in drugih, ki so se potrudili, da je Lisica lepo uspela, če le narava ni bila močnejša. Med njimi sta bila tudi trener vseh trenerjev v slovenskem alpskem smučanju Filip Gartner in Senčarjev naslednik, dolgoletni generalni sekretar Zlate lisice Srečko Vilar. Iz Ljubljane se je pripeljal nekdanji producent športnih programov Televizije Slovenija Lado Vindiš.

Začelo se je s himno Horuk in hura, ki sta jo v 70 letih prvič zapela Alfi Nipič in Marjana Deržaj, nadaljevalo pa z nagovorom Andreja Rečnika, dolgoletnega vodje priprave prog. Filip Gartner se je pridružil ekipi na terenu že pri prvi Lisici, na začetku pa so že sodelovali nekateri Rečani, med katerimi je izpostavil Branka Lebeja, Ivana Sevčnikarja in Toneta Lunežnika. Andrej Rečnik je sledil bratoma, Dragu in pokojnemu Zvonku, pomagati je začel že kot 13-letni tekmovalec. "Ekipa, ki pripravlja progo, je iz leta v leto rasla, saj so pravila FIS ​postajala vedno strožja. Vsak od vas je dal svoj prispevek, ne glede na to, kako dolgo je bil član raznih odborov na Zlati lisici. Zdaj ko je gospa vstopila v častitljiva šestdeseta, se je naveličala selitev, sploh pa, da bi jo kdo kratko malo preselil kamorkoli. Zato smo tisti, ki smo z njo preživeli lepe, pa tudi manj lepe trenutke, trdno odločeni - ostala bo tu, kjer je rojena, ostala bo doma, ostala bo na njenem Pohorju," je obljubil Rečnik.

Zvonkovega memoriala zaradi pomanjkanja snega letos ne bo, 40. pa bodo prihodnje leto poskušali speljati po prvotni trasi od Bellevueja vsaj do Hočke koče.