(INTERVJU) Ilka Štuhec: Ne moreš nehati, če imaš še nekaj na "lagerju"

Nekaj časa je ni bilo na spregled, a kjerkoli je že bila, se je Ilka Štuhec dodobra nabila z energijo. Ne le, da je v mariborski hotel Piramida sedmi sili prišla načrte za novo sezono predstavit z nasmehom na obrazu, najboljša štajerska smukačica v zgodovini je govorila vzneseno. Pa čeprav bo kmalu dopolnila 32 let, v tej starosti dekleta že redko vztrajajo, vse bolj jih vleče v umirjeno, družinsko okolje. Štuhčeva pa še želi drveti po belih strminah in se je v nov olimpijski ciklus podala s številnimi novostmi. Zelo pomembne so smuči, švicarskega opremljevalca Stöckli je zamenjala za avstrijski Kästle, a vse se začne z ekipo. S švicarskim trenerjem Stefanom Abplanalpom je že spomladi zaključila triletno sodelovanje, spet je vajeti prevzela mama Darja Črnko. Kot trener se ji je pridružil 29-letni Marko Vukičević, Ljubljančan in do nedavnega srbski reprezentant, ki je s 34. mestom v olimpijskem superveleslalomu v Pekingu zaključil tekmovalno kariero. Stalnica v ekipi je fizioterapevtka Tina Kobale, nov pa je tudi serviser Roland Schneeberger, ki so ga prispevali Avstrijci.

"Marko je pomočnik trenerja," je svežo moč predstavila Ilka Štuhec. "On je trener. Imaš dva," je v hierarhijo posegla Darja Črnko. A pomembnejša je vsebina. "Marko doprinese zelo veliko. Smučarji se včasih šalimo, da trenerji stojijo poleg in so pametni. On je do spomladi še aktivno smučal. Pozna vse občutke, ki jih tekmovalci doživljamo. Razume tegobe, boljšega skoraj ne bi mogla imeti. Ni opaziti, da je trener šele od marca. Ima ful dober občutek, kdaj kaj reči, kaj povedati, kot da bi to delal že od vedno. Verjamem, da bo tudi v prihodnje sodelovanje dobro," Ljubljančana ni mogla prehvaliti Mariborčanka, ki si je vzela čas za pogovor z nami.

Ko se je zaključil zadnji olimpijski ciklus, se je zdelo, da se bo tudi vaša smučarska zgodba počasi zaključila, ampak zdaj je, kot da bi zavel neki nov veter. Torej še imate ambicije v vrhunskem športu?

"Dobro ste to ocenili. Tudi sama bi tako rekla. Prideš do točke, ko je treba narediti velike spremembe, velike reze. To je bila v bistvu moja točka, ko še nisem bila povsem pripravljena postaviti smuči v kot. Čutila sem, da še ni čas, da zaključim, in zdaj vidim, da je bila odločitev pravilna."

Kaj vas žene naprej, nova olimpijska zgodba? Kje najdete motivacijo, vemo, da pri 30 letih dekleta že začnejo razmišljati v drugo smer?

"Ja, lahko je malo kočljivo obdobje, ampak olimpijske igre so še malo daleč, da bi o njih govorila. Kot sem že nekajkrat storila v karieri - spet poslušam svoje občutke. Če ni to to, če imaš še kaj na 'lagerju', po domače povedano, ne moreš nehati. Res sem vesela, mislim, da sem našla ljudi in opremo, vsi verjamemo v to in imam odlično podporo."

Imate devet zmag v svetovnem pokalu in kristalni globus, ste dvakratna svetovna prvakinja. Kaj bi radi še dosegli? Le olimpijska kolajna vam manjka.

"Ja, videti je, da mi ni bila usojena. Rada bi dosegla, da spet sproščeno smučam, čeprav se te besede zdijo izpete. Želim uživati v smučanju, se imeti fajn, napadati. Na koncu je rezultat bonus oziroma češnja na torti."

Smučanje je vseeno šport in številke te nekam postavijo, te določijo, tudi zadovoljstvo je s tem pogojeno. Ste si zastavili rezultatske cilje?

"Seveda, saj si jih vedno, več jih je, ampak naj ostanejo pri meni. Grem iz tekme v tekme, neke stvari se morajo iziti, ampak dobro delamo in verjamemo v uspeh. Lahko pa povem, da sem včasih zelo neprijazna sama s sabo, če česa ne dosežem. Vsak bi rad bil dober in zmagal, ampak vem, kaj smo delali in kako ter kaj to lahko prinese."

Kako ste se kaznovali za neuspehe?

"(Smeh) Nisem se bičala. Sem pa bila zelo nezadovoljna, se spraševala, ali to sploh še želim, če se splača vse skupaj, kakšen smisel ima vse skupaj. Ampak tako ne prideš daleč."

Zadnja leta, od naslova svetovne prvakinje v Areju 2019, je vaša krivulja uspehov v padcu.

"Ni bilo ravno prijetno. Marsikaj je bilo v ozadju. Sama bolj ali manj vem, zakaj so se stvari tako odvijale, ampak mislim, da nič od tega ni na mestu, da se ekstra izpostavlja, išče izgovore. Ni bilo v redu, to je vse, rezultat govori zase."

Olimpijska kolajna so bile vaše sanje. Ste že preboleli neuspeh iz Pekinga?

"Ja, ampak je kar trajalo. Sprva moraš na hitro spakirati, ker gre svetovni pokal naprej, stvari se dalje odvijajo. Ampak ko je čas, vdihneš, izdihneš, daš na tehtnico, kaj se je dogajalo, kaj sem pričakovala, koliko me je to razočaralo, ker se ni zgodilo. Zdaj sem to izpustila. Prejšnji teden smo bili v Olimpiji v Grčiji, kjer se vsakič prižge olimpijski ogenj. Malo sem se razjokala, se pogovorila s sabo."

V prejšnji sezoni ste imeli veliko težav s podporo opremljevalca smuči. Koliko je to vplivalo na selitev h Kästlu?

"Enkrat se mi je že izšlo, ko sem popolnoma zaupala občutkom, in verjamem, da bo spet tako. Prišla sem do točke, ali menjam smuči ali neham smučati. Material je pomemben, ampak še pomembnejši je človeški odnos. Zdaj imam res vrhunskega. Kar nekaj časa je preteklo od mojih vrhunskih rezultatov, ampak še vedno so, in pokazali so spoštljiv odnos ter veliko željo za delo z mano. Zdaj skupaj z mano verjamejo, da lahko ponovno pokažem, kar znam."

Koliko so vaše nove smuči že prilagojene vam?

"Točno takšne, kot si jih želim, se v tem trenutku proizvajajo, mogoče so že narejene. So majhna firma in lahko takoj reagirajo ter zgradijo smučko, ki mi ustreza. Kar sem imela v Južni Ameriki, na prvih resnih treningih, že funkcionira, ampak vedno je lahko še boljše. Ne bojim se, da tega ne bi bili sposobni. Zadnja leta niso podpirali zvenečih imen (nedavno se jim je pridružila Čehinja Ester Ledecka, op. p.), ampak sem že na olimpijskih igrah videla, da vedo, kaj delajo. Občutki so zelo dobri. Lahko rečem, da sem začela pridobivati samozavest, enostavno bolj uživam v smučanju. Seveda je treba tudi biti hiter, a na tem itak vedno delamo. Generalno gledano sem zelo zadovoljna. Podpora pa je tako dobra, da sploh ne vem, kaj bi rekla."

Skozi kariero ste imeli ogromno težav z zdravjem, številne operacije kolena, na zadnjem svetovnem prvenstvu vam je nagajal gleženj, na olimpijskih igrah hrbet … Kakšno je danes vaše zdravstveno stanje?

"Zdravje mi dobro služi. Kakšne malenkosti so vedno, ampak čisto ničesar ni, kar ne bi mogli nadzorovati ali da bi kakorkoli vplivalo na program. Zavedam se, da nisem v najbolj zdravem športu, a saj noben vrhunski šport ni zdrav. Je pa res, da nikoli nisem bila popolnoma v redu čez celo sezono. Žal so se mi v Pekingu začele pojavljati druge težave, ne s koleni, s hrbtom, toda nima veze. Udarci so hujši za psiho, ko se trudiš, pa ni nagrade. Ko je prvič slabo, drugič, tretjič ni to, kar si želiš, te lahko načne."

Kako ste sprejeli informacijo, da se Zlata lisica seli v Kranjsko Goro?

"Težko in zelo mi je žal za to, ampak pri tem nimam nič in lahko samo držim pesti kot vsi v Mariboru, da se nekoč mogoče spet vrne."

Dolgo se je vedelo, da se brez dodatnih posegov kaj takega lahko zgodi, toda načrti so ostali nerealizirani, kot da ne Maribor ne bi imel interesa zadržati svetovnega pokala ...

"Tega ne vem, nisem žal toliko zraven, da bi vedela. Vem pa, da ni fajn, da je po toliko letih tekmovanje odšlo."

Boste startali v Kranjski Gori?

"Ne vem, bomo videli." ("Ne, ne bo. Niti slučajno. Prehitro je, da starta s številko 31, mora imeti 500 točk. S 60 plus pa je tombola," se je v pogovor vmešala mama.)

Cela generacija mariborskih prvokategornikov se bo sčasoma tako ali drugače poslovila. Boštjan Kline se je letos hudo poškodoval, Klemna Kosija ni več v reprezentanci … Se najavlja menjava generacij?

"Ne vem, ker s to menjavo generacij sem bila že nekajkrat poslana v penzijo. Roko na srce, ne oziram se na to."

Podmladka, ki bi vas dostojno nasledil, sicer ni, nekaj smučarjev je, a še niso na nivoju svetovnega pokala …

"Bomo še videli. Saj so še dovolj mladi. Vsi vemo, da se lahko stvari hitro obrnejo tako ali drugače. Na njih je, da delajo. Veliko stikov sicer nimamo, imam drugačen plan, druge discipline."

Ste že razmišljali, kaj bi počeli po karieri?

"Sem, imam neke ideje, ampak na neki točki sem ugotovila, da ko o tem razmišljam, sem na neki način že tam. Nisem več tu. Čeprav je dejstvo, da je zdaj treba začeti postavljati neke temelje. Vem približno, kaj bi rada, kako se bo odvilo, pa bom razmišlja, ko bom tam."