Manj kot dva tedna je še do začetka nove sezone deskarjev alpskega sloga, ko bo v Italiji že zadišalo po olimpijskih igrah, pa čeprav je do njih še več kot tri leta. Karavana se bo za uvodno tekmo svetovnega pokala namreč ustavila v Livignu, kjer se bodo deskarji potegovali za odličja. Tim Mastnak, ki je februarja iz Pekinga prinesel srebro, se novega izziva že veseli. "Prizorišča ne poznam, tam še nisem deskal, sem bil pa tam poleti in mi je bilo všeč. Vedno sem vesel, ko grem kam na novo," je dejal 31-letni Celjan. Zadnje čase najuspešnejši od štirih naših prvokategornikov je zaradi tople jeseni na desko stopil nekoliko kasneje kot v preteklih letih.
Kaj to pomeni za vas, boste na uvodu sezone kaj slabše pripravljeni?
"Ne. Nima smisla, da greš trenirat v slabe razmere samo zato, da oddelaš tiste dni, ker se le privajaš na pogoje. Jaz sem prišel na sneg v super pogoje in sem takoj dobil ful dobre občutke ter nisem nič slabše pripravljen. Nemška reprezentanca je bila na snegu dosti prej, toda na drugem treningu smo že bili na istem nivoju. V sezono grem povsem mirno, nič nisem pozabil, zamudil, oktobra sem vse not spravil. Upam, da se bodo zdaj razmere nekoliko izboljšale in ne bo več treba na ledenike, ampak bo snega dovolj na nižje ležečih smučiščih."
Torej je kondicija skoraj pomembnejša od deskanja, ki ga obvladate in morate le v sebi poiskati občutke?
"Čez poletje zagotovo izgubiš občutke, noge se razvadijo, niso več navajene na pancer. Te občutke si moraš povrniti, ampak če si dobro fizično pripravljen, je proces ponovnega privajanja precej hitrejši. Fizična priprava je moj velik plus, doslej mi je prinašala uspehe in mislim, da mi jih bo tudi v prihodnje."
"Še vedno moje ekipe ne priznavajo tako, kot bi si po mojih uspehih zaslužil"
En olimpijski ciklus se je zaključil, zdaj greste v novega. Ste imeli zaradi tega daljše počitnice?
"Poletje je bilo zelo dolgo, daljše kot po navadi. Mislim, da sem to potreboval, ker v prejšnjih sezonah je bilo vse podrejeno olimpijskim igram in je bil ves čas neki presing, fokus. Letos po sezoni sem takoj odšel na toplo, da sem povsem odklopil, odmislil, zamenjal okolje. Mislim, da mi je zelo dobro delo, ker mi je bilo ob vrnitvi na kondicijske treninge precej lažje in sem vse skupaj nadgradil. Septembra pa še nisem šel na sneg kot v preteklosti in je bilo vzdušje bolj sproščeno."
Kaj zanimivega ste v tem času počeli?
"Se mi zdi, da sem kar ves čas hodil okrog. Fokus je sicer še vedno bil na kondicijski pripravi. Tega nisem kar izpustil, to je vedno moja služba, da sem fizično dobro pripravljen, in mi je zelo dobro uspelo. Je pa res, da sem šel po sezoni v Brazilijo, poleti sem bil s prijatelji tri tedne na Pelješcu. Poleti rad kajtam, se vozim z motorjem, imam kar nekaj hobijev. Na regati Barcolana sem bil na jadrnici. Kar veliko sem užival, čeprav je delo vedno v ospredju."
Denarja nič več, a večja podpora
Slovenska deskarska reprezentanca je bila na olimpijskih igrah v Pekingu za skakalno s kolajnama Mastnaka in Glorie Kotnik druga najuspešnejša, a pri sponzorjih to ni naletelo na boljši odziv, pravi vodja panoge Bojan Poljanšek. Pa tudi pri otrocih ne. "Smo pa malo bolj podprli športnike. Podmladek je velik problem v naši panogi, a za izboljšanje še več kot denarja vlagamo energije," je dejal Poljanšek. Deskanje alpskega sloga razen četverice naših najboljših nima nič drugega, niti reprezentance B, še tista peščica je zaključila s športom.
Na Hrvaškem in v Braziliji so vedeli, da imate olimpijsko kolajno?
"Ne (smeh). Deskanje vseeno ni tak šport, da bi se to zgodilo. Je pa res, da ko se začneš malo pogovarjati in poveš, da imaš olimpijsko medaljo, vsak malo trzne. Zanimivo je, kako to ljudje doživljajo. Kolajna s svetovnega prvenstva se s tem ne more primerjati niti noben globus, olimpijska medalja je daleč na prvem mestu."
So se vam z njo odprla kakšna nova vrata?
"S sponzorskega vidika sem zelo vesel, da smo s podjetjem Tuš obnovili sodelovanje oziroma ga podaljšali za eno olimpijsko obdobje. Mislim, da smo spisali zelo lepo zgodbo. Podpirali so me že, ko nisem pomenil nič, in sem vesel, da jih lahko zastopam še naprej. Zelo sem jim hvaležen in mislim, da sem jim tudi vrnil na zelo lep način. Ja, pa v malo boljšem avtu se zdaj vozim, kar nekaj je izboljšav, haha."
Koliko se še spomnite olimpijskih trenutkov, koliko je bilo teh prebliskov?
"Poleti jih je bilo zelo malo, ko pa smo se jeseni začeli pripravljati, ko si spet v pogonu, ko vidiš opremo, drese, čelade in vse skupaj, pa začneš študirati o tem. In vse začneš primerjati s časom, ki si ga preživel na Kitajskem. Velikokrat se spomnim, velikokrat me prešine, kako je bilo, kako se je kaj zgodilo, kako sem kaj izbral, kako mi na treningu pred olimpijado ni šlo … To so stvari, ki mi bodo zagotovo za vedno ostale v spominu. Tudi ko vidiš kakšne posnetke, slike, so to lepi spomini."
Ste zdaj še bolj motivirani? Kako gledate na "preostanek" vaše kariere?
"Sem bolj miren, ker mi je uspelo nekaj velikega, lepega. Nisem pa nič kaj manj motiviran, vedno, ko se postavim na start, hočem zmagati. Tudi zdaj je bilo tako na zadnjih treningih, ko smo vozili dvoboje. Dvoboji me motivirajo, to rad delam in v tem uživam, zato komaj čakam, da se začnejo tekme. V bistvu je ful dober občutek, ko si dober, ko si na nivoju in vsako tekmo med najboljšimi. Takrat je lepo iti na tekmo."
Hafner: Ni občutka, da sem mlajši
Nazadnje je bil pomočnik Petra Kotnika pri kitajski reprezentanci, pri 33 letih pa je Jure Hafner (prvič samostojno) prevzel vodenje slovenske. "Pojavila se je priložnost. Na Kitajskem je koronavirus še vedno glavna tema, nadaljevanje tam ni bilo mogoče. Od podpisu pogodbe sem vedel, v kaj se spuščam, da je okolje specifično, da vsi delujejo po individualnih programih. To spoštujem, tu sem zato, da pomagam na vseh področjih, jim olajšam delo in pristavim kamenček v mozaiku," je dejal Ljubljančan. Do začetka sezone načrtuje še en daljši ali dva krajša pripravljalna kampa najbrž v Lechu ali v Kronplatzu, odvisno od razmer, v naslednjih dneh naj bi močno snežilo. Hafner je mlajši od vseh tekmovalcev z izjemo Mastnaka. Dobro se poznajo, še pred tremi leti so skupaj tekmovali. "Poznam njihove želje, probleme, na naš odnos gledam s pozitivne strani. Nisem dobil občutka, da sem mlajši. Spoštovanje si pridobiš z delom, če vidijo, da si zagnan, te spoštujejo, četudi si 20 let mlajši," je dejal ob predstavitvi ekipe.
Primerjave z Nemci so torej spodbudne? Ste v zelenih številkah?
"Ja, gotovo. Čez poletje nisem pozabil biti hiter, to je ena krat ena (smeh). Je pa res, da sem tudi veliko testiral opremo, da bi mogoče spet naredil razliko. Morate vedeti, da je konkurenca zdaj posnemala mene in so si prilagodili opremo na način, kot jo imam jaz. Želim si spet odkriti, kje je še rezerva, toda jedro ostaja pri lanskem."
Kje ste eksperimentirali pri opremi, če ni skrivnost?
"Ni skrivnost, ampak to so stvari, ki jih navaden človek ne vidi. Prvih 16 na svetu nas je v eni sekundi in tu odločajo detajli. Pri plošči, kako je spodaj rezana, na primer. Lani sem imel možnost, da sem z njo vozil precej pred olimpijskimi igrami in tudi letos imam to možnost, da sem zraven pri novostih, da lahko preizkusim stvari, kar je velika prednost."
Ste tako dobri, da boste že na prvi tekmi startali na zmago?
"Mislim, da drugače ne bi šel na tekmo. Vem, da sem tega sposoben, da sem pripravljen in dovolj samozavesten, je pa res, da je veliko odvisno od tega, kakšne bodo razmere."
Kakšne cilje ste si zastavili za novo sezono? Poleg svetovnega pokala vas čaka svetovno prvenstvo v Bakarianiju v Gruziji, boste čemu dali več poudarka?
"Vedno si naredim cilje po sklopih. Prvi je zagotovo decembrski paket tekem. Najprej si želim tega dobro oddelati, da lahko gradim naslednji del sezone. Če ne bom zmagal na prvi tekmi, daleč od tega, da bi bila katastrofa. Vem, da sem dober. Želel bom nadgraditi in med prazniki bo dovolj časa, da izpilim nianse."
Gruzija zveni za deskanje eksotična država. Kakšne so vaše informacije, kaj pričakujete?
"V Gruziji sem bil pred desetimi leti in imam zelo lepe spomine. Rad imam hribe in sneg, južni Kavkaz je tega poln. Svetovno prvenstvo bo sicer drugje. Res je eksotika, ampak rad imam nove kraje in nova doživetja. Po Avstriji, Italiji smo že celo življenje in se vse ponavlja, iz ene doline v drugo se selimo. Okolje menjaš, a sistem ostane isti. Ko prideš v Gruzijo, pa je totalno drugače in bo fajn. Zelo se veselim, mislim, da bo doživetje pravo, poleg tega pa na novih prizoriščih vedno dobro tekmujem."
Reprezentanca ima novega trenerja, Izidorja Šušteršiča je zamenjal Jure Hafner. Koliko ste se vključevali v ta pogon glede na to, da ste priključeni nemški ekipi?
"Bil sem v svoji ekipi, imam svoj program. Za zdaj se še nismo vključevali, ko bomo doma, pa bomo zagotovo kaj skupaj. Doslej sem zelo dobro izkoristil možnost biti z drugimi reprezentancami. S Švicarji sem bil v Zermattu, z Italijani v Val Senalesu, videl sem tudi Avstrijce, ravnokar sem se vrnil s treninga z Nemci v Söldnu. Konkurenca ne počiva, mlajši so hitri, obeta se zanimiva sezona. Mislim, da je nov veter pri nas dobrodošel, da je za vse boljše, da bomo vsi na istem ne glede na naš status, to bi bilo fajn. Tako opazujem, da je v drugih reprezentancah, nemški, italijanski, avstrijski … Upam, da bo Hafnerju to pri nas uspelo vpeljati."
Slišali smo, da vam smučarska zveza namenja več denarja. Ste zadovoljni z dogovorom?
"Zadovoljen ne morem biti. Ne smem biti nesramen in reči, da je slabše, kot je bilo. Smo na boljšem. Ni pa še tako, kot bi si želel. Žan (Košir) se je pohvalil, da ima serviserja in fizioterapevta na vseh treningih, jaz se žal s tem ne morem. Še vedno moje ekipe ne odobravajo oziroma priznavajo tako, kot bi si po mojih uspehih zaslužil, ampak ni kaj. Verjamem, da bom z rezultati dokazal, da si tudi jaz zaslužim večjo podporo, in upam, da se kaj izboljša."