Ko zvezdnikoma NBA kriješ hrbet

Nekateri so se regenerirali, drugi metali, tretji dvigali uteži, četrti vozili sobno kolo ... Na regeneracijskem treningu se je vsak malce pripravljal po svoje, med bolj zagrizenimi sta bila Aleksej Nikolić in Žiga Samar. Ker sta rezervista Luki Dončiću in Goranu Dragiću, sta zadnje dni igrala bolj malo. "In z močnimi treningi ohranjam formo. Da bom pripravljen, ko stopim na parket," je osredotočen Nikolić. Sam je že izkušen - zraven je od svetovnega prvenstva 2014. Samar je novinec, z velikimi očmi spremlja dogajanje okrog sebe in se uči: "Na vsaki tekmi se naučim nekaj novega. Poslušam, kaj Goran pove v slačilnici. Gledam, kaj naredi na igrišču. Iz takšnih majhnih stvari lahko veliko potegneš." Kot pravi, je od kapetana že dobil številne specifične nasvete. Neprecenljivi so tudi Gogijevi nasveti med polčasom, kako naj reprezentanca stopi na igrišče.

Da sta "le" rezervista, se ne obremenjujeta. "Vendarle imata Gogi in Luka svetovno kvaliteto, sta razred zase," poudarja Nikolić: "Gledam samo na to, kaj se od mene pričakuje in kaj moram narediti. Vsak ima svojo nalogo in vsak se je zaveda." Sam včasih tudi začne v prvi peterki kot specialist za obrambne naloge. Samar je bolj prikovan na klop. Kar je lahko tudi stresno, ko nikdar ne veš, kdaj boš moral vskočiti: "Seveda je treba biti vedno pripravljen. Cel čas čakaš na priložnost. Spremljati moraš, kaj se dogaja na igrišču, izkoristiti dane minute in maksimalno pomagati ekipi."

Proti Poljakom bi lahko prav Nikolić imel veliko vlogo - kot obrambni specialist za najboljšega Poljaka, sicer naturaliziranega Američana A. J. Slaughterja, ki je Ukrajincem nasul 24 točk. "No, to, kako bomo branili, se bomo še dogovorili. Je pa dejstvo, da sta branilca Slaughter in Mateusz Ponitka, ki je sicer bolj krilni igralec, glavna v poljski zasedbi. Pri sebi imata žogo in kreirata poljske napade. Tudi sicer so Poljaki zelo dobro organizirani, dolgo so že skupaj. Vse se vrti okoli omenjenih dveh igralcev. Izpostaviti velja še centra Aleksandra Balcerowskega. Sigurno bodo neugodni. A imamo dovolj časa, da se pripravimo, kot je treba."

Da gre za kvalitetno ekipo, ki je ne gre podcenjevati, doda tudi Samar, a poudari, da če bo Slovenija prava, bo vse odvisno od nje in se lahko nadeja uspeha. V napadu ji ne manjka orožja. "Kakšnih 30, 40 izpeljank napadalnih akcij imamo," nam zaupa Samar. A težava na tekmi proti Belgiji je bila bolj obramba. "Igramo tisto obrambo, v kateri začutimo, da se najbolje počutimo. To začuti trener in s tem poskusimo vztrajati čim dlje časa. Odvisno je tudi od tega, kakšne igralce imamo na parketu in proti kakšnim igralcem igramo," doda novopečeni 21-letni član nemškega Hamburga. Njegov šest let starejši kolega, ki je zadnjo sezono preživel v španskem Burgosu, poudarja, da bo odslej manjkal pomemben obrambni člen Zoran Dragić: "En manj v rotaciji - to pomeni, da bo vsak od nas moral še malo dodati. In tako se lahko zapolni vsaka vrzel. Tudi Mikea Tobeyja smo pogrešali proti Franciji, pa smo ubranili njihovo centrsko linijo. Enako bomo skušali nadomestiti Zokija." In čeprav je informacija o njegovi poškodbi poskrbela za nekaj slabe volje v slovenskem taboru, mesec in pol skupnega druženja fantom še ne presedata. "Sploh nam ni dolgčas. Ko nimamo svojih obveznosti, spremljamo druge tekme, jih komentiramo. Čas hitro mine. Tudi kartamo, se družimo kako drugače. Ob tem so vse reprezentance nastanjene v istem hotelu, tako da tudi spijemo kakšno kavico z znanci iz klubskih sezon. Ne nazadnje vsi vemo, po kaj smo prišli in zakaj smo tukaj," odločno pove Nikolić. Ja, cilja na (zlato) medaljo. Kako si jo je nadeti, se spominja še iz Carigrada: "A po pravici povedano, o tistem več ne razmišljam. To zdaj je drugo prvenstvo, neka druga zgodba. Smo si pa s tisto epizodo nabrali prepotrebne izkušnje."