Med za Lisico

Že 59. Zlata lisica je uspešno za nami; živela 60. Lisica! Kot se za jubilej spodobi, takrat na originalnem prizorišču - v Mariboru. No, to so trenutno še želje. Smučarska zveza Slovenije, ki uradno podeljuje tekmo organizatorjem, Maribora še ni potrdila kot kraja tekem v letu 2023. Je pa že znano, da bodo dekleta tekmovala v Sloveniji, in to februarja.

Dogajanje v Podkorenu minuli teden bi lahko ocenili za zgledno - po organizacijski in tekmovalni plati. Pohorski delavci, združeni s Kranjskogorčani, so se celo v zmeraj mrzli zgornjesavski dolini pred tekmama soočili s toplim vremenom. Da se ne bi ponovili prizori z zagrebškega Sljemena, so sneg na podkorensko progo vozili celo s helikopterjema. Na koncu so tudi z nekaj pomoči narave, ki je vsaj ponoči v dolino milostno poslala mraz, pripravili teren, ki so ga pohvalili tako funkcionarji mednarodne smučarske zveze kot tudi tekmovalke.

Organizacija oh in ah, toda če na tekmi ni tekmovalnega naboja, potem vse izpade medlo. V Kranjski Gori so v preteklosti že bile tekme za Avstrijce, Italijane, Hrvate, Slovake. Letos bi lahko bila to znova slovenska tekma - če bi Meta Hrovat v smučanju še videla izziv. Če bi bila zdrava Andreja Slokar. Če se Tina Robnik po poškodbi ne bi šele vračala v tekmovalni ritem. Če bi imela Neja Dvornik boljše tekmovalne dneve. Navsezadnje - če bi reprezentancam smučarske zveze uspelo iz talentov po klubih izluščiti nekaj smučark, ki bi lahko na tekmi za svetovni pokal zapolnile vsaj kvoto tekmovalk, ki lahko nastopijo, ker je tekma doma. Tokrat so v veleslalomu nastopile le tri naše.

V trenutnih okoliščinah je vse breme rezultata nase prevzela Ana Bucik. V karieri je zmeraj prihajala iz ozadja, bila v senci drugih Slovenk. Po opisanem spletu okoliščin je sedaj vse na njej. Breme odgovornosti Primorka prenaša zelo dobro in tudi na domačem terenu je poskrbela za zelo solidna rezultata. Predvsem v veleslalomu nihče ni pričakoval, da se bo zavihtela med zmagovalke. Navijači znajo nagraditi že trud, borbenost ... in zmeraj so na strani veselih, nasmejanih junakov. Vse to Bucikova premore in vse to je zadnja dva dneva ponudila tistim, ki so prišli v Kranjsko Goro. Ti so jo nagradili z obiskom, navijanjem in zadovoljstvom, ne glede na to, da niso mogli zaliti domače medalje.

Proti večeru, ko so bile tekmovalke že v kombijih in na poti na novo prizorišče, so za mizo, na kateri je bilo pozno kosilo ali zgodnja večerja, sedli tudi delavci Zlate lisice. Zalili so uspeh, odpirali sporočila s čestitkami ... A vse njihove skrbi še niso preteklost. Kmalu bo treba zapreti proračun za letošnjo prireditev in odpreti novega, jubilejnega. Še prej bo treba izpolniti nekaj obljub. Na Pohorju je treba dokončno urediti rezervno progo za Zlato lisico in jo februarja preizkusiti na tekmah evropskega pokala. Povsem neopažen pri določitvi kraja prireditve ne bo ostal podatek, da letos zaradi toplega vremena niti višje na Pohorju ne bi mogli speljati tekme. A v takem vremenu bi bilo težko pripraviti tekme kjerkoli v srednji Evropi. Mariborčanom pa je uspelo in prav bi bilo, da bi jih za to primerno nagradili.