Meta Hrovat izgubila iskrico in pomahala v slovo

V zadnji olimpijski sezoni, ko je marsikdo pričakoval, da se bo po letih kaljenja ustalila v svetovnem vrhu, ji ni šlo po načrtih. Ob sodelovanju z vrhunskim italijanskim strokovnjakom Liviom Magonijem, ki je na prestol pospremil šampoionki, kot sta bili Tina Maze in Petra Vlhova, je bilo več razočaranj kot zadovoljstva, tudi s sedmim mestom v Pekingu ni bila tam, kjer bi si želela, nato je prišel še padec v Lenzerheideju, poškodba kolena in predčasen konec zime, a Meta Hrovat je vseeno šokirala z sporočilom, da zaključuje kariero. Sploh, ker je z novim trenerjem Denisom Šteharnikom oddelala celotno pripravljalno obdobje, še bolj pa, ker pušča grenak priokus, da ni povsem unovčila razkošnega talenta, ki ga je pokazala z naslovoma mladinske svetovne prvakinje v slalomu, srebrnima kolajnama v kombinaciji in slalomskim bronom na olimpijskih igrah mladih. Pri 24 letih je imela Kranjskogorčanka pred sabo še veliko let, a odločila se je drugače.

"V življenju stvari vedno počnem na polno, z vsem, kar premorem. Za doseganje cilje sem pripravljena vložiti vse, šele takrat se v sebi počutim mirno in zadovoljno. Smučanje je zame večino življenja predstavljalo prav to, športu sem se posvetila v celoti, z vsem srcem. Prišla sem do točke v življenju, ko mu nisem več pripravljena posvetiti sebe v tolikšni meri, da bi lahko dosegala rezultate, ki bi si jih želela. Kar pa je meni še težje sprejeti, pa je, da sem izgubila tisto iskrico v očeh in željo, ki me je gnala po začrtani poti celotno kariero," je Meta Hrovat sporočila v daljšem zapisu na družbenih omrežjih, še več pa bo povedala na današnji tiskovni konferenci.

Smuči ni obesila na klin z lahkoto. "To je bila zagotovo ena težjih odločitev v mojem življenju. Neizmerno vesela sem, da jo sprejemam dokaj zdrava. Koleno mi še zmeraj povzroča nekaj preglavic, a vse se bo uredilo," je še zapisala prva slovenska veleslalomistka po športni upokojitvi Tine Maze in nato Ane Drev. Prav zaradi nagajanja kolena je izpustila uvodno prizorišče sezone v Söldnu, a očitno je razlog tičal tudi drugje. Kariero je zapečatila po 84 nastopih v svetovnem pokalu in štirih uvrstitvah na stopničke, sedmih nastopih na svetovnih prvenstvih in štirih na olimpijskih igrah. Najbližje kolajni je bila letos februarja v Pekingu, a je po četrtem mestu v prvi vožnji veleslaloma zdrsnila na sedmo.

Zadnje štiri sezone je nosila breme, ali pa čast, kakor se vzame, prve slovenske veleslalomske. V skupnem seštevku je bila najboljša v letih 2020 in 2021, ko je bila deveta. Najraje pa se bo najbrž spominjala obeh tretjih mest na podkorenski strmini (in iz Lenzerheideja), na katero ima pogled iz svoje sobe in kamor se v zadnjih letih redno seli Zlata lisica. "Nimam pojma, kaj me čaka v življenju, ampak sigurna sem, da se odpravljam na novo dogodivščino. Ne najdem besed, s katerimi bi vam lahko izkazala hvaležnost za vse izrečene spodbudne besede. Včasih ste me s kavča pošteno zbodli, ampak vse to je zdaj del mene, zaradi vsega sem oseba, kakršna sem, in hvaležna sem za to. Se vidimo kmalu, v gorah, zraku, na smučeh ... kjerkoli pač," je zaključila Gorenjka.