Borut Planinšič
Na sveti travi Wimbledona gre vse k spektaklu, ki bi ga tako radi videli navijači Novaka Đokovića, še zdaj poparjeni, da je Rafael Nadal v covid uporništvu Srba ušel na 22 grand slamov. Nole, ki si z Rogerjem Federerjem še naprej deli dvajsetico, se je v torek na turnirju, polnem trilerjev s petimi nizi, proti Janniku Sinnerju od 0:2 vrnil s psihološkim trikom. Rafa se je včeraj mučil s Taylorjem Fritzem. Kot da letošnji Wimbledon igrajo s posebnim pravilom: kdor prvi dobi dva niza, je na dobri poti k porazu.
Če mu ne gre, kot mu dolgo ni šlo s Sinnerjem, Đoković uporabi staro finto: odide na stranišče in se od tam vrne drugačen. Mentalno olajšan. Trdoživi Nadal mu je sledil v polfinale, čeprav je v zadnjih letih ves polomljen. Ni to marec in Indian Wells, ko se iz poraza proti Fritzu po lastnih besedah ni naučil nič. Ker igranje z zlomljenim rebrom ni čas učenja, le preživetja. V Wimbledonu mu je Američan ušel v prvem nizu in dobil še tretjega, naposled pa se s 4:10 sesul v odločilni podaljšani igri, da je Španec zmagal s 3:6, 7:5, 3:6, 7:5, 7:6.
Še po eno oviro preskočita, pa lahko Đoković in Nadal v nedeljskem finalu poračunata, kdo je zares najboljši. A nikar prehitro ne odpišite njunih tekmecev. Nadal gre nad Nicka Kyrgiosa, ki je upanje, da Avstralci še znajo igrati tenis. Da je s 6:4, 6:3, 7:6 povozil Čilenca Cristiana Garina in postal prvi "kenguru" v polfinalu grand slama po 18 letih, ni presenečenje. Nihče letos ni dobil več dvobojev na travi kot on, z zmago št. 12 ima dve več, kot jih je Garin nabral v celi karieri. Đoković naleti na nadlogo posebne vrste - Camerona Norrieja, ki vzdušje v All England Clubu spreminja v nogometno. Včasih je bil Srb povsod ljubljenec navijačev, ker je burkež in dobrodelnež, tokrat bo Wimbledon vpil tipu, ki je resda le na pol domač, saj je rojen v Južni Afriki in je pozneje živel še na Novi Zelandiji, a v lovu na wimbledonske trofeje Britanci niso izbirčni. Nikoli več si ne želijo 77 let čakanja, kolikor je minilo med zmagama Freda Perryja (1936) in Andyja Murrayja (2013).
V ženskem delu posamičnega žreba (v dvojicah smo izgubili še Andrejo Klepač, naveza Mertens-Zhang je par Klepač-Guarachi ugnala s 6:3, 6:2) Simona Halep jezdi na motivaciji novega trenerja Patricka Mouratoglouja. Leta 2019 je moral gledati, kako je Romunka odnesla Wimbledon takrat njegovi Sereni Williams. Zdaj je na pravi strani. In pri dekletu, ki je že razmišljalo o upokojitvi, je zanetil tak teniški ogenj, da je čez pet londonskih dvobojev odvihralo brez izgubljenega niza, pri 6:2, 6:4 niti Amanda Anisimova ni imela možnosti.
Halepova zdaj igra z Jeleno Ribakinovo, žensko različico strašnih serverjev, ki je s 4:6, 6:2, 6:3 odpravila Ajlo Tomljanović. Hrvaška Avstralka je bila na turnirju še predolgo, glede na to, da je njen oče Ratko, ki se ga spomnimo kot rokometnega asa Zagreba, stanovanje v Wimbledonu rezerviral le za dva kroga, potem pa družinski štab preselil v hotel in sproti plačeval nočitve. Najem v Wimbledonu je draga zadeva, v času turnirja se domačini odselijo in še bolj navijejo cene, a Ratko bi vseeno lahko bolj verjel v hčerko, saj je že lani igrala četrtfinale. Drugi ženski polfinale: Ons Jabeur proti Tatjani Maria.
