(POGOVOR) Eva Urevc postaja prva slovenska violina: Če je treba, brez težav stopi iz sence

Odlično sta se ujeli, začeli osvajati stopničke v svetovnem pokalu ter kolajne na velikih tekmovanjih - in ker sta obe še mladi, bi Slovenija morala dobiti sijajni tandem za dvoje, troje olimpijskih iger. Toda Anamarija Lampič je šokirala z odhodom v biatlon in Eva Urevc je ostala sama. A 26-letna Gorenjka, ki živi v Mariboru in nam je dejala, da jo zaradi ljubezni do tega mesta in okolice lahko mirne duše razglasimo za pol Štajerko, tudi sama drži stik s svetovno špico.

V predprejšnji sezoni ga je ujela in v sprinterskem seštevku končala na osmem mestu, a ko bi moralo iti še navzgor, se je zalomilo. Pa ne zaradi slabega dela ali pomanjkanja talenta, olimpijska zima se ji je začela rušiti v sklepnem delu priprav s koronavirusno boleznijo. Niti ob prihodu v Peking ni bilo nič boljše, zaradi pozitivnega testa je morala za par dni v osamo - in ker še sprinterska proga ni bila nič kaj podobna sprinterski, so splavali po vodi vsi upi po kolajni. Posamični in ekipni. "Zadnje sezone se nerada spominjam, ker so bile olimpijske igre moj cilj in se ni izšlo. Poskušala sem te stvari obrniti v pozitivne in drugače gledati na določene stvari. Mislim, da se iz neuspehov največ naučiš. V novo sezono grem z drugačno taktiko - se ne fokusirati le na eno tekmo, ampak na celotno sezono, tako da sem se nekaj dobrega naučila," je odločena Eva Urevc.

A vrhunec bo vseeno ena tekma – domače svetovno prvenstvo v Planici. Kakšne rezultatske cilje ste si zamislili?

"Domače svetovno prvenstvo je vrhunec, ampak rezultatsko si nisem postavila ciljev. Ciljam pa seveda visoko, ker vem, da sem se tudi sposobna visoko uvrščati. Želim na stopničke, nočem pa si pritiskati z rezultati. Šla bom iz tekme v tekmo in verjamem, da bo forma prišla, ko mora priti. Vsaka tekma svetovnega pokala mi veliko pomeni, a svetovno prvenstvo je zagotovo največ."

Opazili smo, da ste bili poleti tekmovalno uspešni na rolkah na Norveškem. Kaj ste še storili za uspešno zimo?

"Ne vem, če sem bila poleti že kdaj tako pripravljena kot letos. Pa tega ne mislim zaradi stopničk, ampak na splošno kot počutje. Nek pokazatelj rolke so, ne moreš jih primerjati z zimo, to zagotovo ne, ampak že pristop do tekem in moja motivacija sta bila takšna, kot sem si želela. Nisem si delala pritiskov in je rezultat kar prišel. Nekako vem, kako pristopati do tekem. Mislim, da je to dobra popotnica za zimo."

Ob tem, da ste tekli in veliko časa preživeli v fitnesu, kaj drugega ste še počeli?

"Vse, kar sodi k teku na smučeh. Na splošno lahko poleti tekači delamo vse. Zelo pomemben je tek na prostem, tega sem opravili več kot lani. Bazo pripravljenosti sem izboljšala, vzdržljivost, tako da se veselim zimskih tekem. Fitnes je moja druga strast, pa tudi za svojo dušo delam."

Trenersko vlogo je pred letošnjo sezono prevzel Norvežan Ola Vigen Hattestad. Kako ste se ujeli z njim?

"Super, meni je to super, zelo sem zadovoljna. Sistem treninga je zdaj malo norveški, kar mi zelo odgovarja. Zdaj smo ekipa, skupaj smo na pripravah, tudi ko smo doma, imamo dnevno skupaj treninge. A drugače še zmeraj kakšnega opravim sama."

V objavah na družbenih omrežjih vidimo, da veliko časa preživite na Pohorju, na Štajerskem. Kako to?

"S cimro živim v Mariboru. Zelo mi je všeč. Mogoče se v prihodnosti vidim v Mariboru. Pogoji za tekače so res vrhunski, mislim, da večina tega ne ve. Pohorje nudi vse. Mogoče pozimi ne tako zelo, ampak poleti je res lepo. Cesta na Pohorje je za rolkanje idealna, tudi po njem je tek zelo dober. Jaz večkrat tečem na Piramido, proti Jakobu, najdejo se tereni za tekača."

Videti tekača na rolkah na Štajerskem je sila redek prizor, so vozniki kaj nestrpni?

"Nimam še slabe izkušnje, kot sem jo imela na Pokljuki. Niti nihče ne trobi. Večkrat pa slišim, da ni pogosto videti tekača na rolkah."

Večja sprememba tudi za vas je odhod Anamarije Lampič v biatlon. Kako ste ga sprejeli?

"Spoštujem njeno odločitev in jo podpiram, a na njo nisem imela vpliva. Sigurno držim pesti, da ji uspe, ampak zame se ni nič spremenilo."

Nista skupaj trenirali, ampak sta kot tandem tekmovali v štafeti in osvajali kolajne ...

"Tek na smučeh je individualni šport in si še zmeraj želim uspeti sama, kar se tiče ekipnega sprinta, pa je to izguba. Dvomim, da lahko najdem takšno za v dvojice, to lahko pozabimo. Z Ano sva se zelo dobro ujeli. Obe sva vedeli, da morava narediti svoj del - in to je bilo to. Nikoli nisva komplicirali, delali taktik, vsaka je svoje odtekla in rezultat je prišel."

Ste se okrog njenega prestopa kaj pogovarjali?

"Pač čisto osnovno, to, da se je sama odločila, našla tam novo motivacijo - kar čisto razumem in podpiram."

Upate, da se vrne vsaj za svetovno prvenstvo februarja v Planici in vama uspe odmeven rezultat?

"Če bo imela željo, bom zelo vesela, ampak spoštujem vsako njeno odločitev. Če ne bo hotela, razumem. Biatlon ima svojo sezono, svoje tekme."

Z njenim odhodom se tudi sprošča veliko prostora v slovenskem teku na smučeh. Vi postajate prva violina in bolj boste na očeh javnosti. Ne boste se mogli skriti v (njeni) senci.

"To pač pride, s tem se ne obremenjujem, niti prej se nisem. Če sem bila v senci, sem bila v senci. Ves čas govorim, da te rezultati naredijo zanimivega. Ana je bila najboljša in mi je bilo logično, da je bila v ospredju. Če bom pa zdaj jaz zaradi tega, ker je odšla, pa bom. To bom sprejela in naredila, kar pride s tem."