Prvo dvojno slovensko slavje na največjih dirkah: Rogliča in Tratnika na Vuelti in Giru

Zgodilo se je prvič in najbrž tudi zadnjič, da sta slovenska kolesarja na isti dan slavila na dveh tritedenskih dirkah hkrati. Koronski časi so poskrbeli za zgoščen, prekrivajoč se koledar celo najimenitnejših tekmovanj, kar pa slovensko veselje in slavje v zlatem letu le še povečuje. Tako je Jan Tratnik zmagal v 16. etapi dirke po Italiji, Primož Roglič pa eno uro kasneje v uvodni po Španiji in s tem oblekel še rdečo majico. V bistvu je eno leto sploh ni slekel, saj je lansko Vuelto končal na vrhu.

Roglič: Start​ je čudovit

"Lepo je spet zmagati, zelo sem srečen. Moštvo je spet pokazalo, da smo vsi zelo močni, perfektno smo peljali cel dan. To je čudovit start," je v Arrateju dejal Zasavec ob svoji tretji zmagi v Španiji, s čimer se je izenačil s Tadejem Pogačarjem, ki je bil s tem dosežkom rekorder lanske pentlje po Iberskem polotoku. Kisovčanu je teren pripravil moštveni kolega Sepp Kuss z močnim tempom in številnimi napadi na zadnjem petkilometrskem vzponu. "Vedel sem, da ima Primož veliko možnosti, če bomo tempo ohranili visok," Američan dobro pozna svojega kapetana. Ta je napadel, ko se je cesta poravnala, slab kilometer do cilja, in za seboj pustil še tisto peščico, ki je lahko sledila moštvu Jumbo-Visme. Že po prvi etapi je konkurenca zdesetkana, Ekvadorec Richard Carapaz (Ineos) zaostaja pet sekund, Irec Dan Martin (Izrael Start Up) sedem, Kolumbijec Esteban Chaves (Mitchelton) enajst ...

Roglič pa je očitno že po prvem dnevu edini kapetan pri Nizozemcih, Tom Dumoulin je v eksplozivnem zaključku izgubil minuto in je na 16. mestu. "Ko je šel Sepp na polno, smo vsi trpeli, letel je po hribu. Imamo nekaj norih fantov. Toma še ne bi odpisal, čim več kolesarjev bomo poskušali obdržati v konkurenci. Ta Vuelta je posebna, ne moreš vedeti, kako se bo odvila, kako daleč bo šlo. Gremo dan za dnem, poskusimo zmagati čim več," je ambiciozen Primož Roglič. Na vprašanje, ali bo zdaj majico nosil vseh 18 etap, se je le zasmejal: "Začnimo najprej z novim dnem. Čudna sezona je, veliko dirk, veliko stresa. Hočem le uživati. Upam, da je ljudem doma zabavno gledati."

Ni se dal Italijanu ne Avstralcu

O tem našemu šampionu ni treba dvomiti. Visoka so pričakovanja tudi za drugo etapo Pamplona-Lekunberri (151 km), ki bo spet gorska, toda od zadnjega vzpona na San Miguel de Aralar (9,4 km, naklon 7,9 odstotka) bo do cilja še 15 kilometrov spusta. Menda si jo je za pobeg že obkrožil Matej Mohorič ... Da pa bo zadnji teden še težji na Giru, danes bo na sporedu etapa s petimi (vsemi) zvezdicami s ciljem v Madonni di Campiglio, je Janu Tratniku vseeno. Le še do Milana bi rad pripeljal, s svojo osmo zmago med profesionalci in daleč največjo je svoj cilj izpolnil. Sladko se je smejal na cilju etape s startom v Vidmu, ki se je skoraj dotaknila Slovenije.

"Zelo blizu je šla, dobil sem priložnost, da sem šel v pobeg. Ta je bila še zadnja razpoložljiva," je bil več kot zadovoljen 30-letni Idrijčan, ki je nekoč veliko obetal, zaradi številnih težav pa po osmih letih šele lani pri Bahrain-McLarnu dobil novo priložnost v svetovni seriji. Nič mu ni bilo podarjeno, trdo je moral garati za ta uspeh. Najprej je kolesaril v veliki ubežni skupini, 57 kilometrov do cilja sta v ospredju ostala z Italijanom Manuelom Boaro (Astana), 17 kilometrov kasneje povsem sam, na vrhu zadnjega od šestih kategoriziranih vzponov pa ga je ujel Avstralec Ben O'Connor (NTT). A Slovenec se ni dal in se je pridružil Rogliču, Mohoriču, Luki Mezgecu in Janu Polancu, ki so na Giru že slavili. "Solo sem šel že zgodaj, za zadnji vzpon pa nisem vedel, ali mi bo uspelo, ampak sem imel dovolj energije. Vedel sem približno, koliko lahko grem, pazil sem na moč, v sprintu pa sem dal vse, kar sem imel v nogah. Kjer sem napadel, je stalo moje dekle, to mi je dalo nekaj dodatne moči," je povedal Tratnik.