Bojan Bauman
Ženska rokometna reprezentanca je zbrana v Laškem, kjer 19 deklet začenja zaključne priprave za nastop na evropskem prvenstvu, ki ga bodo Severna Makedonija, Črna gora in Slovenija gostile od 4. do 20. novembra. O tem, kaj je bilo narejeno na prejšnjih zborih in kaj je še mogoče storiti do prvega dvoboja v celjskem Zlatorogu proti Danski, selektor Dragan Adžić pove: "Kljub številnim težavam, ki smo jih imeli na naših preteklih zborih, nam je v zadnjem letu in pol uspel velik kvalitetni napredek. Predvsem smo gradili karakter ekipe in zmagovalno mentaliteto. Posebej smo se trudili nadgraditi igro v obrambi. Tu so bile v preteklosti še rezerve v slovenski igri. V prvih urah tu v Laškem pa smo nestrpno pričakovali rezultate zdravstvenih pregledov nekaterih deklet, ki so pod vprašajem zaradi poškodb. Magnetna resonanca pri Nataši Ljepoji je na srečo pokazala, da jo lahko uvrstim med reprezentantke za domače prvenstvo. Zdaj upamo, da bo podoben pregled pri Ani Gros v sredo prižgal naslednjo zeleno luč, da poškodba hrbta naše kapetanke ne bo oddaljila od prvenstva. Barbara Lazović je dobila injekcijo v koleno in tudi ona bo pripravljena na napore."
Dekleta so se šele zbrala po težkih klubskih tekmah prejšnji vikend, ko so denimo Adžićeve varovanke v Krimu v ligi prvakinj osvojile drugi par točk. "Tudi zaradi težkih tekem med vikendom tokrat še ni bilo mogoče deklet obremeniti na vso moč. Bo pa tako v prihodnjih dneh, ko sledijo priprave na prve nasprotnice, ekipo Danske. Proti njim smo letos že igrali. Poznamo tudi Srbkinje, s katerimi smo se borili na zadnjem svetovnem prvenstvu. Še največja neznanka v prvem delu tekmovanja so Švedinje, ki so prav tako zelo resna ekipa," dodaja selektor.
Čeprav slovensko kapetanko Ano Gros še čaka zdravniški pregled, pa sama ne dvomi, da bo med rokometašicami, ki bodo nastopile na prvenstvu: "Trenutno bi si res želela, da bi lahko nastopala z nekaj manj bolečinami. A me te pri igri pretirano ne ovirajo. Sama pravim, da je vse v moji glavi. Tu pa sem trenutno najmočnejša. Želim pomagati ekipi."
"Dekleta smo se v preteklih mesecih začutila tako zunaj igrišča kot na njem. Med nami vlada zelo pozitivno vzdušje, neverjetna energija - in že komaj čakamo na finalni del treningov in prve tekme. To bo nekaj najboljšega, kar lahko doživimo," na domače prvenstvo gleda Amra Panžić, ena od treh slovenskih vratark, vpoklicanih na zaključne priprave ekipe.
Brez poškodb, urejena kot zmeraj, tudi s šminko na ustnicah in z naličenimi očmi, je trening začela organizatorka igre Nina Zulić: "Pred treningom smo imele snemanje za televizijo. Tam so nas našminkali in nekaj ličila je ostalo še za trening. Kako se bomo odrezale čez dva tedna, je še prehitro napovedati. Smo pa že nestrpne, komaj čakamo na domače prvenstvo. Naš prvi cilj je uvrstitev iz skupine na glavni turnir, ki bo potekal v Ljubljani. Tam pa bodo odprte vse opcije. Naše glave in telesa so pripravljeni na dober rezultat, najboljši v zgodovini slovenskega ženskega rokometa. Tudi sama sem fit in v mojem klubu v Romuniji sem si nabrala samozavest, ker še nismo doživele nobenega poraza... To je smer, v katero želim iti."
Kam torej merijo Slovenke novembra na EP? Na velikih tekmovanjih štejejo samo medalje in Dragan Adžić je trener, ki je s Črnogorkami odličja že osvajal. Bi lahko s Slovenkami ponovil izjemen podvig? Resda od ekipe, ki se je pred letom na svetovnem prvenstvu po dolgih letih uspela prebiti iz predskupine, tega ne moremo pričakovati. Toda ... "Ni realno, absolutno ni realno pričakovati, da bomo v Ljubljani kar osvojili medaljo. Tak zaključek narekujejo naši dosedanji rezultati. O tem nas prepričujejo renomirani nasprotniki. Ali verjamem, da je odličje mogoče osvojiti? To vsekakor. Tako mislim sam, takega mnenja so vsi v mojem strokovnem štabu in v to verjamejo vse naše igralke," zaključi Adžić.
