Svetovno prvenstvo v odbojki: Ko se David kosa z Goljatom

Sijajni dosežki v zadnjih desetih letih so slovenske odbojkarje izstrelili med najboljše na stari celini, po pred dnevi končanem svetovnem prvenstvu pa tudi med najboljše na svetu. Če so bili naši odbojkarji v prvih letih samostojne Slovenije na evropskih prvenstvih bolj ali manj lahek plen tekmecev, so po letu 2010 z igrami že začeli opozarjati na svoje zmožnosti, leta 2015 pa jim je uspel prvi preboj med najboljše. Pod vodstvom italijanskega stratega Andree Gianija so na evropskem prvenstvu v Bolgariji po porazu v finalu proti Franciji osvojili srebrno kolajno. Dosežek so ponovili še dvakrat, leta 2019 na prvenstvu, ki je bilo v Sloveniji, Belgiji, na Nizozemskem in v Franciji, kjer so v finalu v Parizu klonili proti Srbiji, in leta 2021 - obakrat jih je vodil Italijan Alberto Giuliani - ko so v finalni tekmi v Katovicah izgubili proti Italiji.

Vmes so naši odbojkarji leta 2018 prvič nastopili na svetovnem prvenstvu in v Italiji in pod vodstvom Giulianija osvojili dvanajsto mesto. Da sodijo v svetovni vrh, so potrdili v ligi narodov, saj so leta 2021 v Riminiju osvojili četrto mesto. Piko na i vrhunskim predstavam so postavili pred dnevi na svetovnem prvenstvu, ki je bilo v Sloveniji in na Poljskem - uvrstili so se med štiri najboljše in v Katovicah pod vodstvom romunskega selektorja Gheorgheja Cretuja izgubili polfinalno tekmo proti Italiji in nato še tekmo za tretje mesto proti Braziliji. Četrto mesto je največji dosežek slovenske odbojke v njeni zgodovini.

Temelji postavljeni leta 1992

Odgovor, čemu pripisuje ta izjemni vzpon slovenske moške odbojke, smo poiskali pri slovenski odbojkarski legendi, 87-letnem Jeseničanu Viktorju Krevslu, ki je igral za reprezentanco nekdanje Jugoslavije in bil tudi njen selektor, za moštvo Slovenije v nekdanji skupni državi, bil je tudi selektor španske reprezentance, v samostojni Sloveniji pa je kot prvi selektor reprezentance deloval od leta 1992 do 1996.

"Rojstvo slovenske reprezentančne odbojke je spremljalo veliko negotovosti. Pojavili so se organizacijski porodni krči - ni bilo dresov, ni bilo denarnih nagrad za odbojkarje ... Reprezentanca je bila sestavljena iz odbojkarjev, ki so igrali v slovenskih klubih, ki niso imeli mednarodnih izkušenj. Prvo tekmo je reprezentanca odigrala aprila 1992. Zanjo so igrali odbojkarji slovenskih klubov, ki niso imeli mednarodnih izkušenj. Pozneje so se razmere za delo z reprezentanco in okoli nje spreminjale na boljše. Temu ustrezni so bili tudi njeni dosežki na mednarodnem prizorišču. Tudi organizirano strokovno delo z nadarjenimi odbojkarji je začelo rojevati sadove," se začetkov slovenske reprezentančne odbojke spomini Viktor Krevsel.

"V prvih letih po osamosvojitvi Slovenije so bili reprezentanti amaterji. Edini, ki si je tedaj kruh služil v tujini, je bil Andrej Urnaut. Izjemni odbojkar, v tistih letih eden najboljših na svetu - leta 1997 je bil z reprezentanco Jugoslavije svetovni študentski prvak. Na prvih tekmah smo igrali proti reprezentancam, ki so bile že vrsto let na mednarodnem prizorišču, imele so veliko izkušenj. Poleg tega v primerjavi z njimi nismo imeli logistike, strokovno vodstvo je bilo maloštevilno. Ni bilo fizioterapevta, maserja, statistika ... Na srečo nam je kot zdravnik pomagal dr. Karli Turk. Smo pa bili v reprezentanci kot eden, prijatelji kot stisnjena pest. Tudi ko nisem bil več selektor, sem budno spremljal razvoj in vzpon reprezentance vse do višav, v katere je poletela v zadnjih letih," doda Krevsel.

Sedanja reprezentanca je rasla petnajst let

Po tistem, ko so naši najboljši odbojkarji začeli odhajati v klube v tujini, je tudi kakovost igre reprezentance rasla. "Temelji reprezentance, ki nas razveseljuje z izjemnimi igrami, so bili postavljeni okoli leta 2005. Tedaj se je pojavil izredno nadarjen rod odbojkarjev, ki so igrali v kadetski in mladinski reprezentanci, sedaj pa igrajo v članski. V mali Sloveniji je rasla reprezentanca evropskega in svetovnega kova. Najbolj pomembno je bilo, da smo pri fantih vzbudili vrednote, kot so hrabrost, hladnokrvnost, ponos, čast, pripadnost koreninam, nesebičnost, samozavest, optimizem in še kaj, kar jih je izoblikovalo v izjemne osebnosti in vrhunske športnike.

Sodobni odbojkar je visok dva metra, ima sto kilogramov, od tal se odrine meter visoko in je v obrambi akrobat. Je atlet, kot deseterobojec. V naši reprezentanci imamo nekaj takih. Fantje se poznajo petnajst let in še več. Večina jih skoraj toliko let tudi igra v reprezentanci. Česa so sposobni, smo prvič videli leta 2015, ko so osvojili srebrno kolajno na evropskem prvenstvu. Do tega dosežka jih je popeljal italijanski strateg Andrea Giani. Za njim je bil selektor Srb Slobodan Kovač, ki z reprezentanco dve leti pozneje ni ponovil dosežka predhodnika. Jo je pa prvič popeljal na svetovno prvenstvo. Za njim je prišel Alberto Giuliani, ki je z reprezentanco osvojil dve srebrni kolajni na evropskih prvenstvih in četrto mesto v ligi narodov. In tu je še Gheorghe Cretu, ki je izjemen strokovnjak. Na svetovnem prvenstvu je vlekel poteze, ki so potrdile, da do potankosti obvlada posel. Ne smemo pozabiti, da so bili Slovenci v polfinalu v vlogi Davida, Italijani, Poljaki in Brazilci pa Goljata. Kljub temu so se z njimi dokaj enakovredno kosali. Želim jim, da bi svojo športno pot kronali z nastopom na olimpijskih igrah. Uvrstiti se nanje v konkurenci 222 reprezentanc iz prav tolikih držav bi bil velik podvig," je sklenil Viktor Krevsel.