Dvoranski športi so tu. Košarkarji so svojo prvo ligo začeli minuli vikend, odbojkarji jo začno v sredo, rokometaši jo že igrajo. Po poletnem adrenalinskem šusu, ko smo preklapljali med košarko in odbojko, bi človek pričakoval eno samo veselje, nestrpnost. Posledice poletja v Stožicah in Katovicah, Kölnu in Berlinu. In da bo tudi na tekmah državnih prvenstev zraven oni nadležni tip s plastičnim pokalom in zeleno kapo.
Realnost slovenske ligaške scene je seveda drugačna. Nekaj deset ljudi, če je slučajno derbi, pa nekaj sto. Nista to Luka Magic in Tonček Štern, da bi ljudje drli ploskat, kričat in se pred ekrane kazat. Nad vsem tem je seveda ... nogomet. Zatorej poglejmo menda najbolj športno mesto v Sloveniji. Ker mi smo Maribor. Eh, nismo, če ne gre za nogomet. Okej, odbojka je čudežno vzniknila na položaje, kjer je nekoč že bila. Drugo? Rokomet životari v prvi ligi, futsala nimamo več ...
Košarka? Šport številka dve na svetu? V tretji ligi je. In še to v tretji ligi - vzhod. Tam se Branik iz mesta, ki je dalo velikane košarke, Iva Daneua, Petra Vilfana, zdaj tolče s kraji, kot so Prebold, Nazarje, Vojnik. In tako imamo v Mariboru sceno, v kateri je, pazite, ta hip edini ekipni državni prvak iz drugega največjega mesta v Sloveniji - Nogometni klub Maribor. Imeli smo paradne žrebce in žrebice, kot so kegljači in odbojkarice, hokejistke in namiznotenisači, tenisači in tenisačice ...
Ni vse povsem črno. Šahisti Železničarja se bližajo rekordnemu jubileju. Po dveh od treh vikendov državnega prvenstva so na vrhu, vmes so premagali edinega resnega konkurenta iz Ljubljane, še eno srečanje konec oktobra, pa Maribor Ljubljani sname naslov. Če nam že prestolnica zaradi Alberta Riere nazaj ukrade nogometnega. In smo spet tu, ena na ena, enakovredno! In če oziroma ko nam šahisti ŽŠK Maribor še ta mesec odidejo do jubilejnega naslova državnih prvakov, bo mestna lestvica videti takole: moški šah 20, ženska odbojka in moški nogomet po 16, moško kegljanje 15.
Maribor Ljubljani sname šahovski naslov, če nam že prestolnica nazaj ukrade nogometnega
A ker sam nisem najboljši primer onih, zakaj bi skrival, ki na vse možne tekme hodijo ... In ker velja ona, saj veste, naj prvi kamen vrže ... Zato se zmenimo. Preden nas napade alpska smučarija, preden pride nordijsko svetovno prvenstvo v Planici, kjer bomo pregovorno spet najboljši navijači na svetu in bo na ekranih desettisoče zastav, naj v anonimnosti ne cvili parket med košarkarskimi točkami, naj se odbojkarji sami ne derejo hop hop in si sami ploskajo med točkami. Gremo ta konec tedna na dvoranske športe, velja?
Evo, jaz, privrženec nepozabnih nižjeligaških užitkov še iz časov, ko je po tekmi NK Pohorje navijač na Fali grozil z motorko, ker trener ni dal igrat njegovega lokalnega matadorja, v soboto izberem - dvorano Lukna. Tekmo AKK Branik - Krško. Ker se Akademski košarkarski klub Branik pač sliši tako akademsko. Četudi je ta hip le tretja liga. Resda pol ure pozneje v Ljudskem vrtu začneta NK Maribor in Koper. Zato predlagam, da se malo premikamo sem ter tja, med nogometom in košarko, odvisno, kje bo bolj napeto.
Kar me spomni na poletje '97, na moment, ko je Matjaž Tovornik, košarkar Pivovarne Laško, na letališču Brnik srečal nogometaše Maribora Teatanica po njihovem potopu z 1:9 proti Ajaxu. "Kako ste igrali?" "Ah, za osem smo izgubili." "V redu je, mi smo za devet," jih je pomiril legendarni Digl.
Vsi v Ljudski vrt ali ...
Kam greste ta konec tedna, drage bralke in spoštovani bralci? Na tekmo ali kam drugam? Ali morajo tudi po vašem mnenju znova vse poti voditi v Ljudski vrt ali pa velja končno pogledati še drugam, k športom, katerih goreči navijači smo na največjih tekmovanjih. Vaša mnenja in vikend poti nam sporočite na elektronski naslov sport@vecer.com ali sodelujte na spletnih kanalih Večera.
