Na evropskem prvenstvu 2012 sem se spakiral v predmestje Gdanska. In kmalu ugotovil, da je moj hotel le nekaj sto metrov od tabora nemške nogometne reprezentance. Nehote sem postal nemški stalni poročevalec Večera. Nič narobe, tam sem dojel, kako resno Nemci jemljejo svoje pokalno tekmovanje. Žreb za prvi krog so opravili kar v Gdansku in med tistimi, ki so žrebali, je bil Oliver Bierhoff, legenda, takrat sicer že upokojeni nogometaš, aktualni direktor elfa. Bi kdo rekel, da so s tem Gdansk hoteli prikazati za svoj zgodovinski Danzig, a to so že imperialistične finte, ni to namen tega zapisa.
Bil je spektakel na daljavo. Od doma so nemški nižjeligaši poslušali, s kom bodo igrali. Kdor je fasal Bayern na svojem terenu, je za celo leto ali več rešil klubski proračun. To je to, to je smisel pokalnega tekmovanja, mali proti velikim. In zdaj je končno nekaj tega tudi pri nas. Za to sezono in naprej je Nogometna zveza Slovenije končno sprejela spremembo sistema v pokalnem tekmovanju. Ajde, gremo vsi, od začetka, na eno tekmo, pa da vidimo, kdo je frajer! Ne kot prej, ko so najboljši klubi čakali kdo ve koga, zaščiteni pred kdo ve kom. Pred prenapornim ritmom tekem? Pred malčki, ki komaj zberejo enajsterico sredi poletnih dopustov?
Beda MB-nogometa: Kam so šli lokalni derbiji?
Občasno tudi Nogometna zveza Slovenije naredi kaj prav. Tako se danes v lokalnem pokalnem obračunu srečata Maribor in Limbuš Pekre. Ligaških mestno-primestnih derbijev pa se lahko dol do tretje lige lahko le še spominjamo. Jih pogrešate ali pa je rivalstvo med Mariborom in Olimpijo požgalo vso romantiko? Kdo je kriv, da je Mariboru najbližja druga liga v Kidričevem in v Slovenski Bistrici, v Ljubljani pa imajo dva prvoligaša in kup primestnih višjeligašev? Res le (finančna) centralizacija? Pridružite se razpravi, pišite na elektronska naslova sport@vecer.com in borut.planinsic@vecer.com ali na spletnih kanalih Večera.
Tudi NZS kdaj kaj naredi prav. To sezono imamo pokalno tekmovanje, ki se v prvih treh krogih igra znotraj medobčinskih zvez. Redki privilegiji so. V drugi rundi se je pridružilo šest prvoligašev, zdaj še tisti štirje, ki so zastopali Slovenijo v Evropi. Od naslednje runde, ko ostane še 32 klubov, pa - na polno! Pred tem dobimo lokalne spopade, kakršen je današnji, Maribor - Limbuš Pekre. In to je to ... To je bistvo pokalnega tekmovanja. Budi spomin na najbolj simpatične tekme, ki za vedno ostanejo v spominu.
Tudi NZS kdaj kaj naredi prav
Ona, Duplek - Maribor, denimo, iz poletja 2005, je že bila ena takih. Resda je bila zgolj prijateljska in s 14:0 za goste se je končala. Mreža domačih je bila polna, a s čevapčiči, kotleti in pivom je bila polna tudi dupleška blagajna. Ampak male zgodbe delajo male tekme nepozabne. Kot se je morda najprej zdela majhna zgodba Slavka Gorjanca. Kot rezervist Dupleka je šel v gol zadnjih deset minut, star 48 let, težek 120 kilogramov, in branil kot obseden. Bila je njegova poslovilna tekma, potem ko je zadnjih 14 let branil le v malem nogometu. In nam je po desetih minutah obračuna z vijoličnimi, ki so mu dali zadnje štiri gole, zasopihan dejal: "Vedno sem si želel braniti proti Mariboru. Pri 18 letih, ko sem igral za Pragersko, sem imel to priložnost, pa sem ravno takrat zbolel." To je to, take tekme so ... za vedno.
Ostale so nam le še takšne, pokalne tekme, če jih žreb prav združi, odkar v menda najbolj nogometnem mestu nimamo več ligaškega derbija. Druga liga se Mariboru najbolj približa s Kidričevim in Slovensko Bistrico. Tretja liga z Račami in Dobrovcami. Okej, pokalna anomalija je, da se danes ob 18. uri igra v Ljudskem vrtu, ne v Limbušu. Ker žreb ni več delegiran, pravijo pravila, nižjeligaš ni več avtomatično domačin. Ampak ne moremo imeti vsega hkrati ... Korak naprej pa je. Zato danes ob 18. uri naprej uživajmo v lokalni bitki Maribora s četrtoligašem.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
