Nejc Strojnik
Minuli konec tedna se za slovenske ljubitelje športnega plezanja ne bi mogel končati lepše. V sobotnem finalu je od Slovencev res nastopila le Janja Garnbret, toda – roko na srce – večji del občinstva, ki se je znova izkazalo z neprekosljivim navijanjem, je na Obalo prišel ravno zaradi Korošice. "Blizu perferkcije," je s širokim nasmehom na obrazu 25-letnica dejala po tekmi, zanjo zadnji v letošnji sezoni. Konca tedna v Kopru se je lotila z vso resnostjo, blestela je v kvalifikacijah, najboljša je bila v maratonskem polfinalu, svojo dominacijo pa na koncu kronala še v finalu. Ob njenih vragolijah v steni je gledalcem večkrat zastal dih, a ob spremljanju se je zdelo, da je vse to le del njenega šova. Do vrha finalne smeri ji res ni uspelo, spodrsnilo ji je tik pod njim, trener Roman Krajnik, ki skrbi za najbolj popolno plezalko v zgodovini športnega plezanja, pa je dejal, da je bilo finale postavljene povsem po notah njegove varovanke. "Ker zadnjega giba ne bi nobena druga naredila, tudi če se jim Marija prikaže tam gor," je o skrajnem vrhu smeri malo v šali malo zares povedal Krajnik.
Vse je šlo samo od sebe
Garnbretova je z novo zmago, že 46. za svetovni pokal postavila piko na i še eni izjemni sezoni, ki jo je sklenila s samimi zmagami. Na najvišjo stopničko je stopila na prav vseh tekmah, na katerih je nastopila, še posebej pa si bo zapomnila dve. Daleč pred vsemi je – kakopak – olimpijska iz Pariza, a tudi koprska zaradi neštetih krikov podpore kotira precej visoko. "V petek sem osvojila tri vrhove, v finalu tudi skoraj do vrha. Lahko si dam petko," je bila presrečna. Olimpijske igre je vendarle niso izčrpale do te mere, da ne bi zmogla še enega pohoda na vrh. "Po Parizu je bilo lažje kot po Tokiu. Lažje je bilo priti na trening in tam uživati, biti motivirana. Kopra sem se zelo veselila, vedno mi je fajn nastopati pred domačo publiko. Vsako leto mi je boljše, letos mi je bilo najbolje. Počutila sem se, da gre vse kar samo od sebe, vse sem delala prav, bila sem sproščena, tako da nimam kaj za reči. Tudi navijači so bili super, ko misliš, da že ne moreš več, pa še kar narediš tri, štiri gibe," je dejala superzvezdnica, ki bi, če tekma ne bi bila v Kopru, sezono sklenila po olimpijskih igrah.
Ne le fizična pripravljenost, tudi njena psihična moč je na najvišji možni ravni. "Svoje je dodala celo lanskoletna poškodba, ko je Roman (trener Krajnik, op. p.) moral razmišljati o novem planu, o novih načinih treninga, ki jih še danes uporabljava. Treningi so res dobri, dajejo mi dodatno močno, tako da je v vsaki slabi stvari nekaj dobrega. Na treningih tudi vedno treniram na težjih smereh kot na tekmi, zaradi tega lažje zmagam. Mi je bila pa finalna smer zelo všeč, hitro plezljiva, z zelo malo pavzami, če si en gib naredil narobe, te je potem pobralo za naslednje gibe."
Kljub precej selektivnemu izbiranju tekem, ko je urnik povsem podrejala olimpijskim igram, je trenutno vodilna v svetovnem pokalu tako v težavnostnem kot v balvanskem seštevku sezone. A ne glede na to je nastopu na zadnjih dveh prizoriščih, v Pragi in v Seulu, že pred časom rekla odločni ne. Pa bi ji lahko bilo žal, če bi zaradi tega v seštevku padla kakšno mesto nižje? "Absolutno ne. Nikoli nisem ciljala na skupno zmago," je dejala o načrtih, ki jih, ko jih s trenerjem zabetonira, na spreminja. Zdaj, ko je jasno, da jo čaka približno pol leta dolg tekmovalni premor, se bo lahko nekoliko bolj sprostila, prihodnje tedne bo izkoristila za plezanje v skali, ki ga, ko je v tekmovalnem pogonu, hitro zmanjka. "V Franciji bi rada splezala svoj projekt, upam, da mi uspe, hočem izkoristiti dobro formo, ki jo imam še za to. Oktobra in novembra pa res pride dopust."
Koper je poezija
Po domačem vrhuncu sezone je misli skleni tudi slovenski selektor Gorazd Hren. "Koper je bil poezija, Janja je spet pripravila to, kar je publika prišla gledati, pokazala je, da je najboljša in suvereno zmagala," pravi Hren, ki mu je žal, da se iz kvalifikacij ni uspelo prebiti nobenemu moškemu predstavniku, prav tako, da je izhod iz polfinala uspel le Garnbretovi. "Malo nas je načela sezona, malo je padla motivacija, po olimpijskih igrah je bilo še evropsko prvenstvo. Marsikdo bi sezono že zaključil, če tekme ne bi bilo v Kopru. Težko bo sestaviti ekipo za zadnjo tekmo v Seulu. Tekmovalci bi si radi vzeli kaj časa zase, kmalu bomo morali začeti razmišljati tudi o novi sezoni. Predvsem so bile olimpijske kvalifikacije tiste, ki so nas načele, bil je pravi čustveni vrtiljak. Zdaj se bo treba počasi spočiti, pljuniti v roke in razmisliti, kako nivo v prihodnje dvigniti čim višje."
Koper je bil konec tedna resnično obarvan povsem olimpijsko. Ne le, da je med ženskami slavila olimpijska zmagovalka, tudi v moški konkurenci je na najvišjo stopničko stopil Toby Roberts, Britanec, ki je slavil v Parizu. Olimpijci pa niso le plezali, ampak so se sprehajali tudi pod steno. Tekmo sta si v denimo v živo ogledala kajtar Toni Vodišek in judoistka Andreja Leški, iz prve vrste pa je z občudovanjem za najboljše navijala slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. "Moram biti zelo iskrena, prvič gledam v živo in seveda ni isto, kot če gledaš po televiziji. Sem pa zelo vesela, da je Janja kljub temu, da je na olimpijskih igrah dala vse od sebe in bi lahko imela kratko pavzo, prišla v Koper med slovenske navijače. To vsem nam pomeni veliko in mislim, da njej tudi," nam je dejala predsednica, ki je navdušena tudi nad tem, kako atletski šport je pravzaprav plezanje. "Roke, noge, glava, vse mora delati in sploh se ne čudim, da je tako popularen. Ne vem, če se spomnite časov, ko so bili oprimki bolj taki okrogli, danes pa gledamo tole znanstveno fantastiko. Čudovito."
Še ena, že tretja izvedba tekme v Kopru, ki je več kot dostojno nadomestil dotrajano dvorano Zlato polje v Kranju, je navdušila še bolj kot prvi dve. Slovenski navijači so imeli veliko razlogov za veselje, številnim otrokom, ki so se v zadnjih letih s športnim plezanjem začeli ukvarjati tudi ali pa predvsem zaradi Janje Ganbret, pa je vzornica čaroben večer, ko jim je po tekmi namenila nekaj svojega časa in podelila številne avtograme, še polepšala.
