Povešava vrba, znana tudi kot vrba žalujka "chrysocoma", je hitro rastoče okrasno drevo, ki ga najdemo v številnih krajinskih, parkovnih, hortikulturnih postavitvah. Svoje mesto je našla tudi v parku na Slomškovem trgu. Oznaka "X" v latinskem nazivu pomeni, da gre za hibrid dveh različnih vrb, in sicer med Salix alba "Vitellina - Tristis" in Salix babylonica "Babylon". Posebnost vrbe je, da je njen koreninski sistem precej večji kot njen nadzemni del oziroma krošnja.
Drevo ima dežniku podobno krošnjo, z vejami, ki lahko segajo do tal. Zaradi značilnih povešenih rumenih vej z majhnimi suličastimi, zelenimi listi, so jo v angleško govorečih državah poimenovali Weeping Golden Willow Tree. Cveti spomladi. Cvetovi so mačice, ki so sprva sive, kasneje pa rumenkaste.
Poznamo več kot 400 različnih vrst vrb
Te vrbe rastejo v prvih letih tudi meter na leto v višino in malo manj v širino. Dosežejo do 20 metrov višine. Vrbi najbolj odgovarjajo vlažna, propustna, humusna tla in nezastrt pogled na sonce. Znanih je več kot 400 različnih vrst vrb. V Sloveniji je povešava vrba znana kot znanilka pomladi. V naravi jo najdemo ob robovih gozdov, v skupinah dreves na poljih ter ob rekah, potokih, ribnikih ali jezerih. Pri nas na naravnih rastiščih najdemo okoli 23 različnih vrst, tudi nekaj avtohtonih. Vrba je zelo trpežno drevo, odporno na veter in sol.
Krošnja vrbe daje prijetno poletno senco, ki je še toliko bolj zaželena in pomembna v urbanih zasaditvah. Za oprašitev vrb so zadolžene čebele in čmrlji. Mačice so ena prvih pomladanskih paš za čebele in čmrlje. Vrba je našla svoje mesto tudi v bližini vinogradov, saj so se enoletne tanke in upogljive veje uporabljale za vezivo. Listi, poganjki in lubje vrbe so polni salicilne kisline, ki so jo v ljudski medicini uporabljali kot protibolečinsko sredstvo. Za Kelte je vrba veljala za žensko božanstvo. Na Vzhodu pa vrbe predstavljajo nesmrtnost in večnost.
Tekst sta pripravila Borut Ambrožič (Hortikulturno društvo Maribor) in dr. Jerneja Lešnik (Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem - VSGT) Maribor v okviru projekta ForestWell, ki ga na evropski ravni koordinira VSGT Maribor. EU projekt, Erasmus+, ki ga je potrdila nacionalna agencija CMEPIUS, promovira gozdni turizem, gozdno kulinariko in gozdni velnes. (štr)
