Branka Bezjak
Če se pišeš Skoliber, ti je pravzaprav usojeno, da se boš ukvarjal s proizvodnjo piva. Kajti če temu priimku dodaš še en e, se zapiše v njem beer, torej pivo. Toda družina Skoliber iz naselja Grabe v občini Središče ob Dravi se je šele letos resno in na vso moč podala na to področje. Pred nekaj meseci so pripravili slovesno odprtje in namenu še uradno predali proizvodnjo in točilnico piva, ki sta tik ob regionalni cesti iz Ormoža, malenkost pred Središčem ob Dravi. Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je Matej Skoliber, a ne sliši rad, da je on glavni, temveč ves čas izpostavlja angažma celotne družine, svojih staršev in seveda partnerice Tadeje Jurinec, s katero imata dve hčeri.
Njegovi so se vrsto let ukvarjali z vzrejo bikov. Potem pa se je Matej med študijem živilske tehnologije v Ljubljani, po izobrazbi je enolog, navdušil nad pivom, čeprav je domače območje bolj znano po pridelavi vina. "Na fakulteti smo zvarili pivo in enostavno sem se zaljubil v to," pove. Že leta 2010 so nato poskusno začeli variti pivo doma, z nekaj sodčki v garaži. Ko je Matej po več letih veliko znanja in izkušenj z varjenjem piva dobil v pivovarni Bevog, so se odločili, da poskusijo s pivom bolj resno in na veliko. Domače je prepričal, da prej živinorejsko kmetijo vse bolj preobrazijo v poljedelsko ter dodajo pivovarstvo in žganjekuho. "To je ne nazadnje veliko manj težaško delo," pravi. V spomin in zahvalo družini je bikova glava v logotipu vseh izdelkov pivovarne in destilarne. Prav tako se je ime podjetja in piva ponudilo samo. Priimku Skoliber so, kakor že omenjeno, dodali še en e in pod tem imenom prodajajo pivo.
Tudi ko Matej popelje po delu, kjer se vari pivo, ob predstavitvi dejavnosti in postopka proizvodnje omeni starše, da so najprej del, potem pa kar celo kmetijo posvetili povsem drugi dejavnosti. Levi del sedanje zgradbe je bil postavljen že prej. Spodaj je bil hlev za bike, zgoraj parkirišče za traktorje. Desni del zgradbe je nov, v njem je zgoraj točilnica oziroma bar z veliko teraso, s katere se ponuja pogled na polja, spodaj so skladišča. Celotna naložba rekonstrukcije in dozidave prostorov je znašala 650 tisoč evrov, od tega so 45 odstotkov dobili kohezijskih sredstev iz programa za razvoj podeželja in trgov. Kot mlad prevzemnik kmetije je bil namreč Matej uspešen na razpisu.
Še do lani so lahko zvarili 15 tisoč litrov piva letno, zdaj so kapacitete vsaj trikrat ali štirikrat večje. "Sčasoma, ko je raslo povpraševanje, so prejšnji prostori, bolje rečeno luknje, postali premajhni in tako smo se morali odločiti, ali nadaljujemo ali opustimo to dejavnost. Sprejeli smo odločitev, da gremo v to. Je pa velikost objektov narekovala, da smo na streho namestili sončno elektrarno kapacitete 50 kilovatov, da zdaj s to elektriko poganjamo varilnico," je povedal Matej Skoliber in med razkazovanjem proizvodnje pojasnil celoten postopek varjenja piva. Kuhanje piva, katerega osnova je ječmenov slad, traja osem ur, pri čemer dobijo tisoč litrov piva, ki ga nato pretočijo v cisterno, kjer zori še kakšen mesec in deset dni, je predstavil postopek.
"Pivo je lager oziroma ležak, enako kakor denimo union, laško, budweiser ... razlika je v nekoliko drugačnem receptu. Mi tudi vzgojimo svoje kvasovke, dodajamo dve vrsti hmelja, slovenskega in severnoameriškega. Piva ne filtriramo in ne pasteriziramo, torej ne segrevamo na 60 stopinj Celzija, preden ga točimo v steklenice. S tem pivo ohrani polnost, arome, vse skupaj obdrži več karakterja," je še razložil. Čeprav so tudi pri pivu neomejene možnosti okusov, stopenj alkohola ..., se za zdaj osredotočajo samo na to vrsto v temni in svetli različici: "Najprej se želimo uveljaviti, postati prepoznavni po tem pivu, nato bomo videli, ali bomo še kaj dodali." Za zdaj torej stavijo na lahkotnost, enostavnost, pitnost piva, ki je všeč široki množici.
Ob tem imajo še destilarno, kjer prav tako z ječmenovim sladom, ki je osnova, po fermentaciji in vseh drugih postopkih pridobijo džin in manj znan produkt meto. Na svojih poljih pridelujejo ječmen, koruzo in buče, zato je mogoče pri njih kupiti tudi domače bučno olje. Da so vse to uredili, v prostore postavili najsodobnejše naprave za varjenje piva in žganjekuho ter lahko povabijo goste, je bilo treba veliko dela, odrekanj, predvsem pa poguma, odločnosti za ta korak, je dodala Tadeja Jurinec. Mlada pivovarja sta vključena v konzorcij raznolikih ponudnikov, ki se predstavljajo pod skupno blagovno znamko Štajerska. In z veseljem vodita predstavitve proizvodnje z degustacijami.
