Anita Kirbiš
V ZOPS so prepričani, da zdravstvenega sistema ni mogoče ozdraviti od zgoraj navzdol z zakonodajo, denarjem in nadzorom. "Potrebna je sprememba zavedanja o pomembnosti zdravja, povezanosti vseh elementov zdravja, tudi v lokalnih okoljih," je povedal generalni sekretar projekta pri ZOPS Gregor Cuzak. In še, da reševanja težav ni brez sogovornikov, zato je pomembno, kako jih doživljajo in se spopadajo z njimi tudi razna društva na lokalnem nivoju.
Nedavno so bili predstavniki ZOPT v Mariboru na Medicinski fakulteti. Dekan dr. Iztok Takač je uvodoma poudaril, da je izobraževanje medicinskega kadra njihov glavni fokus, zato širijo študijske programe. Eden teh bo tudi študij farmacije. Na srečanju sta bila Mirko Bombek, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje, in Nada Kunstek iz območnega odbora Hospica. Slednja je povedala, da Maribor nujno potrebuje hišo Hospica, in poudarila nujnost zakona o paliativni oskrbi: "Bolnik v svojem zadnjem obdobju želi biti slišan. Gre za to, da človeka zares vidimo, slišimo in ga spremljamo." Kakor tudi nekateri drugi predstavniki društev je Nada Kunstek izpostavila še težavo z visokimi najemninami za društvene prostore.
Alenka Gajšt iz Društva študentov invalidov Slovenije (DŠIS) je povedala, da so mladostniki deležni nekaterih ugodnosti le do polnoletnosti. Slavica Jaušovec iz Združenja multiple skleroze Slovenije, podružnica Maribor, je dejala, da je še zmeraj veliko zdravstvenih zapletov povezanih z mulitplo sklerozo, o katerih pa ljudje neradi govorijo, ker so še vedno tabu (denimo težave z inkontinenco, spolnostjo). Patricija Lunežnik, vodja Centra za krepitev zdravja pri ZD Maribor, je izpostavila težavo, da njihove vsebine ne pridejo do ljudi, ki jih potrebujejo. Udeleženci njihovih programov so večinoma starejši od 60 let, ki že imajo kronične težave, težje pa privabijo mlajše.
"Investicija v zdravje je najboljša investicija, ki jo država lahko naredi"
Najbolj je bilo na srečanju zastopano Slovensko društvo za celiakijo. V razpravi so sodelovali dr. Dušanka Mičetić Turk, častna članica društva, pionirka na področju diagnostike celiakije, dr. Jernej Dolinšek, prav tako častni član, ki je dejal, da ima sicer država posluh za otroke in mladostnike, medtem ko odrasli nimajo finančne podpore za drago, medicinsko indicirano dieto, ki je zagotovilo, da se zdravo prehranjujejo, čemur je pritrdila tudi Barbara Kranjc, bolnica s celiakijo. Sodelovala je tudi Anita Kirbiš, častna članica SDC, dolgoletna sekretarka društva. Vodenje SDC je letos prevzel pravnik Mitja Kozar, ki je tudi predsednik podružnice za Podravje. "Zakaj vlagati v celiakijo? Investicija v zdravje je najboljša investicija, ki jo država lahko naredi. Pri tem pa je potrebna tudi pomoč pri združevanju glasu in podpora ZOPS je še kako dobrodošla," je dodal Kozar, ki je bil tudi koordinator srečanja v Mariboru.
V ZOPS še pravijo, da se lotevajo reševanja težav društev tudi s predlogi, pripombami k zakonu o kakovosti v zdravstvu, zakonu o zdravstveni dejavnosti, zakonu o pacientovih pravicah. V naslednjih letih želijo doseči, da noben bolnik ne bi čakal na obravnavo. Nasploh ugotavljajo, da društva, ki zastopajo razne skupine pacientov, potrebujejo pri svoji operativi poleg ustreznih kadrov in finančnih sredstev za delovanje tudi primerne društvene prostore, zato potrebujejo podporo občin. Dodajmo, da na posvetu ni bilo predstavnikov mariborske občine. Dodatno je za društvo danes težava, da je članstvo starejše, ker je mlade težko pritegniti k sodelovanju.
