Anita Kirbiš
V Cirkovcah je doma najstarejša folklorna skupina v Sloveniji, ki jo je pred več kot 90 leti ustanovil Vinko Korže, gostilničar, pisec dramskih del in kulturni navdušenec. Po njem se je poimenovala folklorna skupina, ki skrbi za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine Cirkovc in okoliških krajev. Skupino je Korže vodil do svoje smrti leta 1962. Nasledil ga je Anton Brglez in skupino formiral pri Prosvetnem društvu Cirkovce, za njim je bila strokovna vodja Liljana Brglez. Danes pod okriljem Prosvetnega društva Cirkovce delujejo tri folklorne skupine, članska pod vodstvom Tine Urih in veteranska, ki jo vodi Nežika Drevenšek, ter FS Drgoč. Skupine uspešno delujejo, ker je folklorna dejavnost v tem kraju zelo uveljavljena, zasnovane so že v vrtcu in osnovni šoli, skupaj s šolsko folkloro je aktivnih okrog 250 folkloristov.
"Plešemo 'po naše' in kostumi, ki jih nosimo, so povsem naši"
Skupine na nastopih izmenjaje spremljajo harmonikarji Matic Fišer, Ivan Kojc, Miran Kovačič in vesela Polanka Dragica Krajnc, na baritonu Miran Urih in klarinetu Davorin Urih. "Že od ustanovitve plešemo štajerske plese, ki so nekoliko spremenjeni, zato si upamo trditi, da plešemo cirkovške plese. Ohranjamo tudi druge oblike izročila, kot so ljudske šege, navade in pesmi. Cirkovčani smo nekoliko posebni, plešemo 'po naše' in kostumi, ki jih nosimo, mi jim še zmeraj pravimo noše, so povsem naši, nekoliko nerazumljivi raziskovalcem in strokovnjakom, a so takšni že 90 let in mi se tega držimo. Zaradi tega smo tudi prepoznavni v slovenskem in širšem okolju," je pojasnila vodja članske FS Tina Urih.
S svojimi plesi in dejavnostjo so cirkovški folklorni plesalci tudi pomemben del slovenskega pustnega časa, v katerega vstopamo, poznani so kot Cirkovški ploharji. "V folklorno delovanje želimo poleg glasbe, plesa in pesmi vplesti čim več raznolikosti in aktivnosti, ki pritegnejo mlade in publiko, a hkrati ohranjajo vsebino. V sodelovanju z Ansamblom Idila smo posneli glasbo in prvi slovenski folklorni videospot Fašenska himna (avtor glasbe Boris Roškar, besedilo Davorin Urih). Kot Cirkovški ploharji ohranjamo običaj vleke ploha, ki smo ga tudi vpisali na seznam nesnovne kulturne dediščine pri ministrstvu za kulturo. Skupino sestavljajo mladi, dijaki in študenti. Sodelujemo pri pripravi Cirkovškega fašenka in na Kurentovanju na Ptuju, izdali smo brošuro, v kateri je predstavljeno društvo in zapisan običaj," je povedala vodja skupine Tina Urih.
Vleka ploha v Cirkovcah je pustna šega, ki je zakoreninjena med prebivalci Dravskega polja. Ohranila se je kot svarilo godnim neporočenim dekletom, ki naj bi poskrbela za to, da imajo moža in naraščaj. Če se v vasi med dvema pustoma ni poročilo nobeno dekle, morajo vse neporočene mlade vaščanke na pustni torek vleči po vasi ploh s slamnatim ženinom. Dan pred pustno soboto člani FS Vinka Koržeta Cirkovce pripravijo deblo bora – ploh pritrdijo na plužnice, na vogalih zataknejo smrečice, dekleta pa ga okrasijo z barvnimi trakovi - ciri in fantje nanj posadijo slamnatega ženina Onzeka. Veselo svatovsko povorko z muzikanti po vasi vodita najstarejši par, protfirer in kroncjufrova, ki mimoidočim ponujata vino.
"Cirkovški fašenk, letos bo že 32. leto zapored, je produkt dobrega dela na področju ohranjanja kulturne dediščine, ki smo ga nadgradili z zabavnimi vsebinami. Običaju vleke ploha se pridruži veseli sprevod, sestavljen iz učencev OŠ Cirkovce, ki se potrudijo in vsako leto sami izdelajo maske, etnografskih skupin – pokačev iz Župečje vasi, kurentov/koranatov, pridružijo se Jurek in Rabolj, karnevalske skupine iz domačih krajev in od drugod. Sledi kronanje carja, letos bo to znani gledališki in filmski igralec Vlado Novak. Ob zaključku sledi karnevalski bal, na katerem za zabavo vsako leto poskrbi glasbeni sestav Pepi Krulet," je popisala Urihova.
Cirkovčani so pomemben doprinos tudi Karnevala na Ptuju, udeležili so se vseh dosedanjih 63. karnevalov. V svojih vrstah imajo tudi devetega princa karnevala Mirana Uriha - Majerja Cirkovškega, njegova garda Pepi Krulet pa je uradna godba sveta princev karnevala. Fašenk, ki se začne na svečnico s kurentovim skokom pri princu Matevžu Zokiju, se zaključi na pustni torek v Cirkovcah malo pred polnočjo z zadnjim kurentovim zvenom, ki ga je zasnoval Miran Urih. Pokači zavežejo biče, kurenti takrat še zadnjič poružijo, si snamejo maske, zvonce in kožuhe; podajo si roke, spokojno vse skupaj odložijo in v deželo se prikradeta pepelnica in postni čas.
Promotorji Cirkovškega fašenka vabijo na norčavi pust v Cirkovce na Dravskem polju na pustni torek, 13. februarja, ob 15. uri s svojo parolo "Ludi, pujte hco, lušno bo!"
