Haloze so bile nedavno uvrščene med top deset vinskih destinacij na svetu, zato v prihodnje pričakujejo še večji obisk turistov in ljubiteljev gastronomije v teh velikokrat tudi za Slovence nekoliko pozabljenih in odmaknjenih krajih. Ena od postojank, zlasti če se želimo okrepčati in si oddahniti, ki so vredne obiska, je gotovo turistično-vinogradniška kmetija Pungračič. Ena od njenih zanimivosti je, da stoji čisto na meji med Slovenijo in Hrvaško. Na eni strani, kjer je poslopje kmetije, je Slovenija, na drugi, kjer je del družinskih vinogradov in tudi osrednja vinska klet, pa Hrvaška. Za Pungračičevo kmetijo so pomembni gostje z obeh strani pa tudi nemško govoreči, Čehi, Poljaki in številni drugi, poudarjajo. Gospodarica kmetije Katarina Pungračič je bila leta 2018 slovenska vinska kraljica.
Gostoljubni gostitelji nam ob obisku postrežejo haloško tünko, rženi kruh in potičke, na našo veliko žalost pa niso imeli slastne in zelo priljubljene haloške gibanice. "Posušila bi se, potičke so bolj obstojne. Haloško gibanico bolj strežemo za kosila in večerje," pojasni nekdanja vinska kraljica. Nadaljuje, da njihova kmetija obstaja že šest generacij, s turizmom pa sta se pričela ukvarjati njena babica in dedek. Glavno poslopje, hišo, vseskozi obnavljajo in dograjujejo, lani so tako dokončali apartmaje. Imajo nekaj živali, kokoši in pujske pa krave in zajce. Prav tako obdelujejo vinograde z 10 tisoč trsi na 14 hektarjih (od tega 5,5 hektarja na Hrvaškem). Imajo tudi številna sadna drevesa. Za turiste so uredili savno, džakuzi in solno sobo za lajšanje težav z dihanjem, našteje Katarina Pungračič.
Z razdelitvijo države po razpadu nekdanje Jugoslavije so se ljudje nekoliko bali državne meje, a je v zadnjem obdobju ta strah popustil. Kot anekdoto omeni enega od njihovih gostov iz Avstralije, ki je po zajtrku, seveda brez osebnih dokumentov, šel na sprehod okrog kmetije, pa ga je ustavila obmejna kontrola. Tako se je prestrašil, da je takoj odšel s kmetije. "Avstralci, ki imajo prostrano domovino, očitno niso vajeni takšnih obmejnih kontrol," razmišlja sogovornica. Pungračičevi kar štiri petine svojega vina prodajo v bližnje gostinske lokale, največ na območju Varaždina, preostalo doma ali prek spleta. Kmetija je bila na obeh straneh meje, že dolgo preden so tam zarisali državno mejo.
Gostje na kmetiji s 24 ležišči običajno preživijo dan ali dva, poleti je veliko tranzitnih, ki potujejo na morje na Hrvaško. Najbolj so navdušeni nad kulinariko pa nad pohodništvom in kolesarjenjem - na kmetiji jim pomagajo pri najemu koles, tudi električnih.