Afganistan je lažje osvojiti kot v njem vladati. To zdaj spoznavajo talibani

Dobre štiri mesece po tistem, ko so zahodne sile po dveh desetletjih zapustile Afganistan in so ga tudi pripadniki vladne vojske praktično brez boja prepustili na milost in nemilost talibanom, se uresničujejo najbolj črnoglede napovedi. Talibani dosledno izvajajo svojo dogmo, četudi so ob prevzemu oblasti zatrjevali, da bodo bolj strpni kot pred letom 2000, povsem pa so odpovedali pri političnem in ekonomskem vodenju skoraj 40-milijonske države. Človekovih pravic je vse manj, ženske so ostale praktično brez njih, dežela, že prej ena najrevnejših na svetu, pa tone v še hujšo bedo. Posledično se povečuje število ljudi, ki skušajo ali jim uspe zapustiti državo, bodi iz strahu za življenje bodisi zato, ker preživeti s slabima dvema dolarjema na dan, kolikor trenutno znaša povprečni zaslužek, ni mogoče.

Med drugim so talibani ob prevzemu oblasti obljubljali volitve, govorili o vladi narodne sprave in podobno. Zdaj pa so preprosto razpustili edino telo, ki je še spominjalo na volitve, volilno komisijo, češ da ta ni potrebna. "Če se bo kdaj zdelo, da jo potrebujemo, pa jo bo oblikoval Islamski emirat," je ob tem dejal tiskovni predstavnik talibanov Bilal Karimi in uporabil naziv Islamski emirat, kakor talibani sami imenujejo Afganistan. Aurangzeb, ki je do padca prejšnjega režima vodil komisijo, je posvaril pred posledicami njene razpustitve. "Če ta struktura ne obstaja, sem povsem prepričan, da težave Afganistana ne bodo nikoli rešene in da ne bo nobenih volitev," je povedal.

So pa zato talibani toliko bolj odločeni, da ženskam vzamejo prav vse pravice, ki so jih spet dobile po prelomu tisočletja. Tako ali tako so jim prepovedali hoditi v službo, deklicam praktično onemogočili šolanje, zdaj pa so še ženskam prepovedali daljša potovanja brez spremstva. "Ženski, ki potuje več kot 72 kilometrov, ne sme biti ponujena vožnja, če je ne spremlja bližnji družinski član, moški sorodnik," je povedal tiskovni predstavnik ministrstva za preprečevanje pregreh Sadek Akif Muhadžir. Poleg tega lahko vozniki taksijev sprejemajo zgolj ženske, ki nosijo hidžab, pri čemer ta ni natančno definiran. Od taksistov zahtevajo tudi, naj nič več ne predvajajo glasbe, naj si vzamejo premor za molitev, ter moškim svetujejo, naj si pustijo rasti brado. V mednarodni nevladni organizaciji Human Rights Watch so obsodili ta navodila, saj ženske z njim še bolj postajajo zapornice. Zapira jim možnosti za svobodno gibanje, potovanje v drugo mesto ali pa pobeg od doma, če so žrtve nasilja, so poudarili. Poleg vsega hudega je udarila še suša. Afganistan je celinska država, ki je pozimi odvisna predvsem od dežja in snega, trenutno pa se sooča z enim najhujših sušnih obdobij v zadnjih desetletjih in hudim pomanjkanjem hrane. Združeni narodi so opozorili, da bi se zaradi posledic suše, konfliktov, pandemije koronavirusa in trenutne gospodarske krize lahko več kot polovica prebivalcev države to zimo soočila z akutno lakoto. Ker tudi tradicionalne molitve za dež ne pomagajo, je Varnostni svet Združenih narodov nedavno soglasno (kar je redkost) sprejel resolucijo za olajšanje dotoka humanitarne pomoči Afganistanu. Resolucija omogoča dotok pomoči v Afganistan za leto dni, obenem pa se izogiba kršitvam sankcij, ki so bile sprejete proti talibanom. Transakcije bodo lahko vodili humanitarni delavci v sodelovanju z ministrstvi talibanske vlade. Podsekretar ZN za humanitarne zadeve Martin Griffiths je dejal, da resolucija 160 humanitarnim organizacijam omogoča zagotavljanje ključne pomoči Afganistancem. Mednarodna pomoč je sicer predstavljala 40 odstotkov letnega BDP Afganistana in 80 odstotkov državnega proračuna, po talibanskem prevzemu oblasti pa je povsem usahnila.