Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) je danes prvič po marcu 2020 znižal ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar. Kljub pričakovanjem večine analitikov, da jo bo znižal za 0,25 odstotne točke, se je odločil za znižanje za pol odstotne točke na razmerje med 4,75 do 5,00 odstotka.
Ključna obrestna mera je bila doslej več kot leto dni na razmerju od 5,25 do 5,50 odstotka. FOMC jo je na to raven dvignil julija 2023, potem ko je politiko višanja začel marca 2022 zaradi hitre rasti inflacije. Politika višanja obrestnih mer je bila uspešna in letna stopnja inflacije je trenutno 2,5-odstotna.
Odločitev FOMC ni bila soglasna. Članica odbora Michelle Bowman je želela znižanje ključne obrestne mere le za 0,25 odstotka, večje znižanje od pričakovanega pa je sedaj na trgu sprožilo vprašanja o razlogih.
Centralna banka objavila svoje ocene gospodarskih obetov
FOMC je v izjavi zapisal, da se je gospodarska dejavnost v zadnjem času še naprej solidno povečevala. Rast delovnih mest se je upočasnila, stopnja brezposelnosti pa povečala, vendar ostaja nizka. Inflacija je še naprej napredovala proti dvoodstotnemu cilju FOMC, vendar ostaja nekoliko višja.
FOMC meni, da se inflacija trajno približuje ciljni ravni, tveganja glede zaposlenosti in inflacije so približno uravnotežena, gospodarski obeti pa so negotovi. "Pri ocenjevanju ustrezne denarne politike bo FOMC še naprej spremljal informacije za gospodarske obete in bo ustrezno prilagodil denarno politiko," so sporočili ameriški centralni bankirji.
Centralna banka je danes tudi objavila svoje ocene gospodarskih obetov, pri čemer je sporočila, da za letos pričakuje 2,0-odstotno rast BDP, kar je 0,1 odstotka manj kot v prejšnji napovedi. Stopnja brezposelnosti naj bi letos znašala okrog 4,4 odstotka.
FOMC namerava do konca letošnjega leta ključno obrestno mero znižati na razmerje med 4,25 do 4,50 odstotka, do konca leta 2025 pa na okrog 3,40 odstotka.