Kamala Harris je prva temnopolta podpredsedniška kandidatka velike stranke v zgodovini ZDA, čeprav je mešanega rodu in zaradi tega tudi prva podpredsedniška kandidatka azijskega oziroma indijskega rodu. Njena mati, znanstvenica Shyamala Gopalan, se je priselila v ZDA iz Indije leta 1960, njen oče, profesor ekonomije Donald Harris, pa leta 1960 z Jamajke.
Biden je že prej obljubil, da si bo za podpredsedniško kandidatko izbral žensko, v tednih pred odločitvijo pa je naraščal pritisk, da mora to biti temnopolta kandidatka. Pritiski so narasli po smrti temnopoltega osumljenca Georga Floyda med poskusom aretacije maja v Minneapolisu in velikih protestih proti policijskemu nasilju in rasni neenakosti, ki so po Floydovi smrti zajeli ZDA.
Na soočenju napadla Bidna
Harrisova je tudi sama kandidirala za demokratsko predsedniško kandidatko in komentatorji so ji uvodoma pripisovali veliko možnosti za uspeh. Vendar pa se je njena tožilska kariera pred vstopom v politiko izkazala kot breme.
Levica je ni podpirala, v demokratski sredini pa je bila gneča, ki jo je najbolje izkoristil Biden s prepoznavnim imenom in dejstvom, da tudi pri republikancih ni bil nikoli res osovražen, kot je bila na primer Hillary Clinton. Od kampanje, ki ni šla nikamor, je odstopila decembra lani.
Harrisova je skušala svojo kampanjo oživeti na televizijskem soočenju junija lani, ko je nepričakovano ostro napadla Bidna zaradi njegovega uvodnega nasprotovanja prevažanju temnopoltih šolarjev z avtobusi v "bele" šole v 70. letih prejšnjega stoletja, ko so v ZDA začeli odpravljati tovrstno rasno segregacijo.
Biden rasni integraciji ZDA ni nasprotoval, ampak je takrat iskal kompromise s konservativnimi kolegi v zveznem senatu, kako segregacijo odpraviti s čim manj zapleti. Harrisova od kritike Bidna zaradi prevažanja šolarjev, med katerimi je bila v prejšnjem tisočletju tudi ona, uradno še ni odstopila. Kljub temu pa je marca letos podprla Bidnovo predsedniško kandidaturo.
In kaj pravi Trump?
Sedanji predsednik Trump je imel v času objave novice o Harrisovi novinarsko konferenco in se ni nemudoma odzval, njegova kampanja pa je bila ostra. Označili so jo za radikalno levičarko, ki dokazuje, da je Biden "prazna lupina, polna skrajne agende levih radikalcev".
Kasneje je Trump sporočil, da ga je Bidnova izbira presenetila, Harrisovo pa označil za "najbolj grozno" članico senata. Kot je še dejal novinarjem v Beli hiši, ga Harrisova še kot kandidatka za predsedniško nominacijo ni navdušila. "Presenečen sem tudi zato, ker ji je šlo tako slabo," je Bidnovo izbiro še komentiral njegov tekmec na volitvah.
Harrisovo je brez pojasnil tudi obtožil, da je lagala, ter poudaril, da želi zvišati davke, zmanjšati izdatke za vojsko ter nasprotuje pridobivanju zemeljskega plina s frackingom. 53-letnici je še očital, da je bila leta 2018 med zaslišanjem njegovega kandidata za sodnika vrhovnega sodišča Bretta Kavanaugha "najzlobnejša, najbolj grozna in najbolj nespoštljiva" od vseh v senatu, poročajo tuje tiskovne agencije.