Cilj EU do 2050: Kako do podnebne nevtralnosti

Evropa mora za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050 preoblikovati svoj energetski sistem, ki predstavlja 75 odstotkov njenih emisij toplogrednih plinov. V ta namen je sprejela strategijo EU za povezovanje energetskega sistema in strategijo za vodik. Pomenita nov program naložb za čisto energijo v skladu s komisijskim svežnjem za okrevanje Next Generation EU in evropskim zelenim dogovorom.

Povezovanje energetskega sistema

Strategija za povezovanje energetskega sistema temelji na treh glavnih stebrih, to so krožnejši energetski sistem, večja neposredna elektrifikacija sektorjev končne uporabe in uporaba čistih goriv. V središču krožnejšega energetskega sistema bo energijska učinkovitost; strategija bo opredelila konkretne ukrepe za uresničevanje načela energijska učinkovitost na prvem mestu v praksi in učinkovitejšo uporabo lokalnih virov energije v naših stavbah ali skupnostih. Ponovno bodo uporabili odpadno toploto iz industrijskih obratov, podatkovnih centrov ali drugih virov pa tudi energije, proizvedene iz bioloških odpadkov ali v čistilnih napravah za odpadno vodo.

Večja neposredna elektrifikacija sektorjev končne uporabe se nanaša na elektroenergetski sektor, ki ima največji delež energije iz obnovljivih virov. Iz tega razloga bi morali prednostno uporabljati električno energijo za toplotne črpalke v stavbah, električna vozila v prometu, električne peči v industrijskih panogah ... Predvideva se tudi večja uporaba sončne in vetrne energije.

Tretji steber se nanaša na sektorje, v katerih je elektrifikacija otežena: strategija spodbuja uporabo čistih goriv, vključno z obnovljivim vodikom ter trajnostnimi biogorivi in bioplinom. Komisija bo predlagala nov sistem razvrščanja in certificiranja obnovljivih in nizkoogljičnih goriv.

Strategija za vodik

Vodik lahko v povezanem energetskem sistemu podpre razogljičenje industrije, prevoza, proizvodnje električne energije in stavb po vsej Evropi; lahko poganja sektorje, ki niso primerni za elektrifikacijo, in deluje kot medij za shranjevanje energije ter tako izravnava spreminjajoče se tokove energije iz obnovljivih virov. Prehod na vodik bo potekal postopno, najprej naj bi med letoma 2020 in 2024 podprli postavitev elektroliznih obratov za obnovljivi vodik z močjo najmanj šest gigavatov in proizvodnjo do milijona ton obnovljivega vodika. Med letoma 2025 in 2030 mora vodik postati neločljiv del našega povezanega energetskega sistema, pri čemer je cilj namestitev elektroliznih obratov za obnovljivi vodik z močjo najmanj 40 gigavatov in proizvodnja do deset milijonov ton obnovljivega vodika v EU. Nato pa bi morale med letoma 2030 in 2050 obnovljive vodikove tehnologije dozoreti in se množično uporabljati v vseh sektorjih, ki jih je težko razogljičiti.

Evropska komisija je v podporo uresničevanju strategije za vodik ustanovila tudi evropsko zavezništvo za čisti vodik, v katerem sodelujejo vodilni v industriji, civilna družba, nacionalni in regionalni ministri ter Evropska investicijska banka. Zavezništvo bo pripravilo program naložb za povečanje obsega proizvodnje in podpiralo povpraševanje po čistem vodiku v EU.