Po plinovodu Severni tok 1 je danes po obnovitvenih delih spet stekla dobava ruskega plina. Dobava je bila zaradi del ustavljena 11. julija, v mednarodni javnosti pa so se pojavila vprašanja, ali bi Moskva lahko popolnoma ustavila dobavo plina Evropi, ki se že sooča z energetsko krizo.
Predstavnik podjetja Nord Stream AG je povedal, da bo še nekaj časa trajalo, preden bodo dosegli običajno raven dobave plina po tem plinovodu.
Cia: Putin še preveč zdrav
Sicer pa je šef ameriške obveščevalne agencije Cia William Burns danes dejal, da ni nobenih dokazov, ki bi govorili, da je zdravje ruskega predsednika Vladimirja Putina nestabilno. Od začetka vojne v Ukrajini so se namreč v medijih večkrat pojavljala ugibanja, da bi lahko imel raka. Burns se je pošalil, da je Putin videti "še preveč zdrav".
Burns je tudi ocenil, da je Rusija v času od začetka invazije na Ukrajino izgubila okoli 15 tisoč vojakov, okoli 45 tisoč pa naj bi jih bilo ranjenih.
Lavrov spet grozi
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je zagrozil, da bi lahko Kremelj še razširil načrte v Ukrajini, če bo Zahod še naprej pošiljal orožje Kijevu. "Ne moremo dovoliti, da ima del Ukrajine, ki je pod nadzorom Zelenskega oziroma kogar koli, ki ga bo zamenjal, orožje, ki bo predstavljalo neposredno grožnjo našemi ozemlju, in ozemljem republik, ki so razglasile neodvisnost," je povedal.
Guverner ruske južne regije Belgorod je včeraj dejal, da je Ukrajina napadla dve ruski vasi v bližini meji in ubila enega človeka. "Po prvih podatkih je bilo izstreljenih pet granat. V Nehotejevki so bile poškodovane štiri hiše, zadeli so strehe, okna, ograjo in stavbo vaškega kluba," je zapisal Vjačeslav Gladkov na družbenem omrežju Telegram. Pri tem je dodal, da je en prebivalec umrl.
Izvoz ukrajinske pšenice z nemškimi vlaki
Nemške državne železnice Deutsche Bahn je napovedala, da bo pšenico iz Ukrajine v nemška pristanišča prevažala s tovornimi vlaki. Rusija namreč blokira Črno morje, prek katerega je Ukrajina izvozila več kot 90 odstotkov pšenice. Načrtujejo, da bi žito v Rostock, Hamburg in Brake prevažali z več vlaki vsak teden prek Romunije in Poljske.
Ukrajina namreč proizvede kar sedem odstotkov pšenice na svetu in kar 20 odstotkov najbolj kakvostne pšenice.
Sankcije podaljšane, nov je embargo na rusko zlato
Svet EU je potrdil dodatne sankcije proti Rusiji, o katerih so se v sredo dogovorile države članice EU, je sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Namen dodatnih ukrepov je predvsem onemogočiti izogibanje doslej sprejetim sankcijam, katerih veljavnost so podaljšali do januarja 2023.
"Danes smo naredili še en pomemben korak, da bi omejili zmožnosti Rusije, da nadaljuje in financira svojo agresijo proti Ukrajini," je dejal Borrell in poudaril, da sveženj sankcij prepoveduje uvoz najpomembnejšega ruskega izvoznega artikla po energiji - zlata.
EU je uvoz ruskega zlata prepovedala, potem ko so se konec junija o tem dogovorili voditelji skupine G7 na srečanju v Nemčiji. Prepoved velja tudi za uvoz zlata ruskega porekla iz tretjih držav, kot tudi za nakit.
Sankcije, ki vključujejo zamrznitev premoženja in prepoved potovanja v EU, unija uvaja še proti okoli 50 posameznikom ter več pravnim osebam, med njimi ruski banki Sberbank.
Ob tem je Borrell opozoril, da EU podaljšuje izvzetje transakcij za kmetijske proizvode in prenos ruske nafte v države tretjega sveta, saj evropska skupnost s tem prispeva k premagovanju grozeče svetovne energetske in prehranske krize. Ukrepi EU tretjim državam prav tako ne preprečujejo nakupa farmacevtskih in medicinskih izdelkov iz Rusije.
Vendar pa danes sprejete dodatne sankcije krepijo nadzor nad izvozom napredne tehnologije in izdelkov za dvojno rabo, ki bi lahko prispevali k vojaški in tehnološki krepitvi Rusije.
EU je doslej zaradi ruske agresije na Ukrajino sprejela šest paketov sankcij proti Rusiji. Zadnji, ki vključuje tudi delni embargo na uvoz ruske nafte, je bil sprejet v začetku junija. Pri tokratnih ukrepih ne gre za nov sveženj, ampak zgolj za okrepitev izvajanja prejšnjih.
