Dodik vrača Bosno in Hercegovino četrt stoletja nazaj

Bosna in Hercegovina je na tem, da se vrne v krvavo preteklost. Tako bi lahko povzeli poročilo o razmerah v BiH, prvo, ki ga je po odhodu Valentina Inzka spisal visoki predstavnik mednarodne skupnosti oziroma de facto upravitelj BiH, Nemec Christian Schmidt. Poročilo naj bi se jutri znašlo na mizah članov Varnostnega sveta Združenih narodov, kjer pa razprave o pereči problematiki ne glede na to, da so se v reševanje bosansko-hercegovskega vozla znova aktivno vključile Združene države Amerike, zaradi ruskega nasprotovanja in grožnje z vetom ni pričakovati.{infobox-quote_full}178710{/infobox-quote_full}

Schimdt, ki ga zlasti v Republiki srbski niso sprejeli z odprtimi rokami, glasno opozarja, da nevarnost za mir in stabilnost BiH že vse od vojne ni bila tako velika. Meni, da se situacija v BiH dramatično zapleta, saj da dejanja oblasti Republike srbske z njihovim de facto voditeljem Miloradom Dodikom na čelu resno ogrožajo mir in stabilnost ne le te države, ampak tudi širše regije. "BiH se sooča z največjo grožnjo svojemu obstanku po vojni," ocenjuje. Če dejanjem srbskih oblasti v BiH ne bo sledil ustrezen odziv mednarodne skupnosti, bo to po njegovem prepričanju ogrozilo oziroma razveljavilo daytonski sporazum, ki je bil leta 1995 temelj za končanje vojne v BiH. "Dodik želi Republiko srbsko umakniti iz ustavnega reda, ki je bil vzpostavljen po aneksu 4 splošnega okvirnega mirovnega sporazuma," je v poročilo, ki sicer ni javno, po poročanju televizije Al Jazeera domnevno zapisal Schmidt in dodal, da ti koraki pomenijo odcepitev srbske entitete od BiH, čeprav brez formalne razglasitve tega dejstva. Po njegovem mnenju je povsem jasno, da. "Ignoriranje ali zmanjševanje pomena takšnega stanja bi lahko imelo nevarne posledice za regijo in tudi širše," svari.{api_embed_photo}722539{/api_embed_photo}

Najnovejša kriza v BiH se zaostruje že nekaj mesecev, odkar je začel Dodik postopoma uresničevati svoj načrt o neodvisnosti Republike srbske, in to na način, da nekatere osrednje državne institucije, kot so vojska, pravosodni organi in carinska uprava, razglasi za nezakonite in nepristojne. V ponedeljek je potrdil, da namerava sporne zakonske predloge v tej smeri parlamentu Republike srbske posredovati do sredine tega meseca. Zlasti nevarna je ideja o oblikovanju vojske Republike srbske, Dodik, sicer član predsedstva BiH, pa je prepričan, da imajo Srbi ustavno pravico do tega. To je seveda naletelo na oster odziv med Bošnjaki in hercegovskimi Hrvati. Predsedujoči predsedstvu BiH Željko Komšić je v odzivu na Dodikove besede zatrdil, da bi bilo to kaznivo dejanje, saj gre za zakone, ki so bili sprejeti v parlamentu Bosne in Hercegovine. "Brez parlamenta BiH te odločitve ni. Poleg tega je to kaznivo dejanje upora," je poudaril. Enotne oborožene sile BiH so bile sicer vzpostavljene leta 2006, ko so ukinili vojski obeh entitet - Republike srbske in Federacije BiH. Vzpostavitev enotnih oboroženih sil, ki štejejo 10.000 pripadnikov, so opredelili v zakonu o obrambi, ki ga je parlament BiH sprejel leta 2005. Vrhovni poveljnik vojske je predsedstvo.

Odzvale so se tudi ZDA. Posebni odposlanec ameriškega State Departmenta Gabriel Escobar je Dodika že konec septembra opozoril, da njegove nenehne grožnje z odcepitvijo in postavljanje pod vprašaj reform nacionalnih institucij predstavljajo kršitev daytonskega sporazuma, bosanske Srbe pa da vodijo v izolacijo in gospodarske težave.