Napad slovenskega premierja Janeza Janše na novinarko Lilie Bayer in medij Politico še naprej odmeva v javnosti, tudi v Bruslju. Danes je o Janševem žaljivem zapisu spregovoril tudi predstavnik za odnose z javnostmi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. Vprašanja o stanju v Sloveniji in Janševih zapisih mu je namreč zastavilo več tamkajšnjih novinarjev.
Avstrijski novinar Oliver Grimm je tako vprašal, kakšen je odziv Evropske komisije na Janšev tvit in kako bo Evropska komisija poskrbela za zaščito novinarjev v Sloveniji. "Zaščita novinarjev očitno ni prioriteta gospoda Janše v Sloveniji, gospoda Orbana na Madžarskem in tudi poljske vlade. Dovolj sem star, da sem bil priča, kako je Evropska komisija popustila Orbanu, ko je pred desetletjem razpustil medijsko svobodo na Madžarskem. Spomnim se, da je poljska vlada pred leti počela enako, zdaj pa žal opazujem, kako se enako dogaja v Sloveniji," je dejal novinar.
"Zaskrbljenost o stanju v Sloveniji in nekaterih drugih državah smo že izrazili, še posebej v poročilu o stanju vladavine prava. V zadnjem poročilu je glede Slovenije zapisano, da so spletni napadi na novinarje v Sloveniji pogosti in ostajajo nekaznovani. O tem vprašanju sodelujemo z vsemi državami članicami. To bomo počeli še naprej, tudi pri pripravi poročila za letošnje leto," je med drugim odgovoril predstavnik Evropske komisije Christian Wigand na današnji tiskovni konferenci. "Grožnje novinarjem jemljemo zelo resno. Letos bomo tudi predlagali priporočila za zagotavljanje varnosti novinarjev," je še dodal Wigand.
Odziv podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa
"Ne more nam biti všeč vse, kar je napisano v medijih. Moramo pa spoštovati svobodo medijev. Poniževati, groziti ali napadati novinarje je neposreden napad na svobodo medijev. Zato si novinarji, kot je Lilie Bayer, zaslužijo našo podporo."
"Naše stališče, ki je tudi stališče predsednice von der Leyen, je zelo jasno. Obsojamo vse žalitve in napade na novinarje. Tega niti v sanjah ne bi počeli tu v Bruslju in zagotovo tudi ne pričakujemo od drugih, da bi si drugje privoščili tako početje. Naj tu ne bo nobenega dvoma o tem," pa je predstavnik Evropske komisije Eric Mamer odgovoril novinarju Alexandru Fanti, ki ga je zanimalo, ali bi lahko bila Slovenija prikrajšana za sredstva Evropske unije zaradi dejanj slovenske vlade.
16. točka resolucije Evropskega parlamenta o pluralnosti in svobodi medijev v Evropski uniji
Evropski parlament obsoja poskuse vlad, da bi utišale kritične medije ter uničile svobodo in pluralnost medijev, vključno z bolj izpopolnjenimi načini, ki jih platforma Sveta Evrope za zaščito novinarstva in varnost novinarjev običajno ne zazna kot grožnjo, kot so dejanja članov vlade in njihovih pajdašev, ki kupujejo komercialne medijske hiše in se polastijo javnih medijev, da bi služili pristranskim interesom.
Novinar Christian Spillmann je še pred tem vprašal: "Imamo premierja, ki bo čez nekaj mesecev prevzel predsedovanje Evropski uniji in on družbena omrežja uporablja za kritike novinarjev v Bruslju in tudi v njegovi državi. Zato se moje prvo vprašanje glasi, kako lahko začnemo postopek za ugotavljanje kršitev, v kakšnih časovnih okvirjih govorimo, saj gre za napad na vrednote Evropske unije. Lahko to storimo hitro ali ne?" Mamer mu je odgovoril, da postopka za ugotavljanja kršitev ne bodo sprožili na podlagi enega tvita, zaradi ene osebne žalitve ali komentarja.
Odziv evropske poslanke Ljudmile Novak v treh točkah:
1.) Ne bi me presenetilo, če bi se Slovenija zaradi neprimernih odzivov predsednika vlade znašla pod drobnogledom Evropskega parlamenta in drugih evropskih institucij.
2.) Objektivno poročanje medijev na podlagi dejstev in upravičena kritika oblasti sta dve temeljni vrednoti, ki bi ju morali spoštovati mediji in oblast. Čeprav smo politiki z mediji večkrat v dvoboju, je svoboda medijev nekaj, kar je nujno za obstoj demokratičnih vrednot. Ugled Slovenije je odvisen tudi od spoštovanja demokratičnih vrednot in od spoštovanja svobode medijev. V času predsedovanja bomo še bolj pod drobnogledom. Ne želim si, da bi se Slovenija v očeh mednarodne javnosti znašla v skupini držav, kjer je ogrožena medijska svoboda. Prepiri s tujimi medijskimi hišami nam ne koristijo, ampak škodijo.
3.) Pravica do obveščenosti je temeljna človekova pravica v sodobni demokratični družbi. Težko razumem zadnja ravnanja UKOM-a, ki prepoveduje nastope strokovnjakom, ki se v okviru vladnih delovnih skupin spopadajo z virusom covid-19. Iskreno upam in si želim, da bi UKOM vendarle spregledal, da takšno ravnanje v času tako hude zdravstvene krize ni primerno.
Kot je znano, se je Janša v torek odzval na pisanje uglednega in vplivnega bruseljskega medija Politico, ki je analiziral slovenski medijski prostor in med drugim zapisal, da "napadi premierja Janeza Janše ustvarjajo ozračje strahu" in da "vodja ene najmanjših članic EU bije veliko kampanjo proti novinarjem, ki jih ne mara". Janša je po objavi analize na družbenem omrežju Twitter zapisal: "Seveda, Lili Bayer je dobila navodilo, da ne pove resnice, citirala je večinoma 'neznane' vire skrajne levice in namerno zanemarila vire z imeni in integriteto. To je, žal, Politico. Laganje za preživetje."
Vnovičen napad slovenskega premierja na novinarstvo so poleg Društva novinarjev Slovenije ostro obsodili tudi v Mednarodnem novinarskem združenju Api-Ipa in organizaciji Novinarji brez meja ter sodelavci uglednih medijev, kot so Euronews, New York Times, Die Presse, Irish Times … Ker bo Slovenija od julija predsedovala Svetu EU, so pristojne pozvali tudi k ukrepanju.
Odziv evropskega poslanca Franca Bogoviča
"Podpiram spoštljiv dialog v družbi in medijih ter vsakršno uravnoteženo razpravo o demokraciji in svobodi medijev tako v Sloveniji kot v Evropi, saj gre za zelo pomembno temo. Pri razpravi o medijskih svobodi pa želim, da si tako v Evropskem parlamentu kot v Sloveniji enkrat za vselej nalijemo čistega vina in spregovorimo o temeljnih problemih naše demokracije ter medijev, kjer imamo velikokrat v marsikaterem podsistemu družbe še miselnost stare države, čeprav že 30 let živimo v novi. Tu je velikokrat srž vseh problemov prav netransparentno lastništvo in nejasno financiranje slovenskih medijev, morda celo s tajkunskim denarjem, na kar je v svojem nedavnem poročilu o stanju pravne države opozorila tudi Evropska komisija. Za transparentnost medijskega delovanja in krepitve zaupanja uporabnikov do medijev ter njihove vloge v družbi bi lastništvo vseh medijev moralo biti transparentno, namesto da se slednje prikriva na vso silo. Ob uspešnem skrivanju svojega lastništva se ti mediji zadnjih nekaj volitev kljub temu zelo odkrito vmešavajo v volitve v Državni zbor RS. V kolikor so svojo vlogo poskušali v preteklosti vsaj malo prikrivati, temu v zadnjem letu ni tako, saj so nasprotno v svojem početju zelo odkriti, tako v rušenju vlade g. Janeza Janše, kot v nasprotovanju ukrepom Vlade RS v njenem boju s pandemijo."
