Volodimir Zelenski je EU pozval k sprejetju novega svežnja sankcij, v katerem bo tudi embargo na uvoz nafte. Oba sta se zavzela za čim prejšnji začetek obnove Ukrajine.
Charles Michel je med svojim obiskom v Kijevu Zelenskemu zagotovil, da Ukrajinci niso sami in da je EU z njimi. "Storili bomo vse, da bo Ukrajina zmagala v tej vojni," je poudaril na skupni novinarski konferenci z ukrajinskim predsednikom.
EU po njegovih besedah ves čas dela na sankcijah proti Rusiji. O tem sta danes govorila tudi z Zelenskim, da bo lahko državam članicam podal predloge za nadaljnje sankcije, je povedal Michel.
Ukrajinski predsednik se je ob tem zavzel za sprejetje šestega svežnja sankcij proti Rusiji, ki mora po njegovih besedah vključevati tudi embargo na uvoz ruske nafte v EU. "Brez tega sveženj ne bo dovolj močen," je poudaril. Pozval je še k izključitvi vseh ruskih bank iz sistema Swift.
Predsednika Evropskega sveta in Ukrajine sta spregovorila tudi o vojaški pomoči Evropske unije Kijevu, pri čemer je Zelenski pozval k dobavi orožja, ki ga Ukrajini primanjkuje.
Oba sta se ob tem zavzela, da se obnova v vojni uničenih ukrajinskih mest in začne čim prej. Michel je za 5. maj napovedal donatorsko konferenco, s katero bodo vzpostavili solidarnostni sklad za obnovo Ukrajine.
Sogovornika sta govorila še o ukrajinski prošnji za članstvo v EU, potem ko je Ukrajina v začetku tedna odgovorila na prvi del vprašalnika, ki je podlaga za pripravo mnenja Evropske komisije. Michel pričakuje, da bo komisija mnenje pripravila do konca junija, nato pa bo on odločil, kdaj bo to uvrstil na dnevni red Evropskega sveta.
Zadnje ure za ukrajinske marince v Mariupolju?
Poveljnik ukrajinskih marincev v Mariupolju je opozoril, da se njegove sile morda soočajo "s svojimi zadnjimi dnevi, če ne urami", in pozval k evakuaciji.
"Sovražnik nas v številu prekaša z deset proti enemu," je zgodaj davi v zapisu na Facebooku sporočil poveljnik marincev Serhij Volina, čigar enota se je zatekla v jeklarno Azovstal v Mariupolju.
Velik tovarniški kompleks s podzemnimi tuneli je tarča intenzivnega obleganja ruskih sil, ki so nedavno sprožile veliko ofenzivo na vzhodu Ukrajine, obenem pa še naprej skušajo zavzeti Mariupolj.
Rusi so po besedah Voline v prednosti tako "v zraku, v topništvu, v silah na kopnem, v opremi in v tankih". "Branimo zgolj en objekt - tovarno Azovstal, kjer so poleg vojaškega osebja tudi civilisti," je dodal.
V Ukrajini naj bi se borilo do 20.000 ruskih plačancev
Neimenovan evropski uradnik je v torek povedal, da naj bi se v Ukrajini skupaj z moskovskimi silami borilo tudi do 20.000 plačancev iz ruskega zasebnega vojaškega podjetja Wagner in drugih najemniških skupin, vključno z borci iz Sirije in Libije, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Kar zadeva njihove zmogljivosti, nimajo težkih vozil in orožja. To je bolj pehota," je novinarjem v Washingtonu povedal evropski uradnik, ki ni želel biti imenovan. "Ti fantje se v glavnem uporabljajo kot masa proti ukrajinskemu odporu," je dodal.
Dejal je še, da v ruski invaziji sodeluje približno 10.000 do 20.000 plačancev, vendar je težko reči, koliko jih je iz ruske zasebne vojaške skupine Wagner, ki naj bi bila sicer blizu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ter koliko iz Sirije in Libije.
Uradnik je dejal, da so borci iz Libije in Sirije prišli v vzhodno ukrajinsko regijo Donbas. Konec marca je britansko obrambno ministrstvo sporočilo, da bo v bojih v Ukrajini verjetno sodelovalo več kot 1000 plačancev iz skupine Wagner, vključno z voditelji organizacije.
Evropski uradnik je dejal še, da se bo vojna po njegovih ocenah v štirih do šestih mesecih verjetno končala v slepi ulici, saj bodo ruske enote nadzorovale regijo Lugansk, ki je del Donbasa, in vzpostavile majhen kopenski most med ozemlji pod nadzorom Rusije na jugu in vzhodu Ukrajine.
Medtem so poročila o udeležbi Wagnerjevih borcev v ruski invaziji prejeli tudi v britanskem parlamentu. Kristo Grozev, vodja preiskovalne spletne strani Bellingcat, je ob pričanju pred Odborom za zunanje zadeve britanskega parlamenta povedal, da naj bi bilo na bojišču ubitih že 3000 borcev zasebnega vojaškega podjetja Wagner.
Dejal je, da so od virov znotraj skupine izvedeli, da je število pripadnikov, ki se borijo ob boku ruskih sil, "veliko večje" od pričakovanega. Wagner je sicer največja od treh najemniških skupin, vpletenih v spopade v Ukrajini.
200 pripadnikov skupine naj bi bilo pred začetkom ruske invazije domnevno poslanih v Kijev na neuspešno misijo, v okviru katere naj bi "izsledili in umorili" ukrajinske visoke politične predstavnike.
"Pozivamo in prosimo vse svetovne voditelje, naj nam pomagajo," je v videu še dejal Volina in jih pozval, naj jim zagotovijo evakuacijo v tretjo državo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Rusija je sicer v zadnjih dneh že večkrat pozvala ukrajinske branilce v Mariupolju, naj položijo orožje in se predajo, kar naj bi jim zagotovilo preživetje. Doslej so ukrajinski vojaki vse ponudbe zavrnili, je pa rusko obrambno ministrstvo danes ponovilo svojo ponudbo in kot rok za predajo navedlo 14. uro po moskovskem času, poroča britanski BBC.
Ukrajinski predsednik Zelenski je pozno v torek razmere v obleganem mestu opisal kot "tako težke, kot so sploh lahko", Rusijo pa obtožil, da blokira vzpostavitev humanitarnih koridorjev za rešitev civilistov.
Ruski generalpolkovnik Mihail Mizincev je medtem zatrdil, da ni v torek nihče izkoristil humanitarnega koridorja iz Mariupolja, za danes popoldne pa napovedal odprtje novega, ki bi vodil iz jeklarne Azovstal. Namenjen naj bi bil tako civilistom kot vojakom, ki bi se predali.
Predsednik Evropskega sveta Michel na obisku v Kijevu
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je danes prispel v Kijev. "V srcu svobodne in demokratične Evrope," je zapisal v tvitu, ki ga je pospremil s fotografijo na železniški postaji v ukrajinski prestolnici.
Kot navaja vir pri EU, je Michela v Kijevu sprejela ministrica za evropsko in evroatlantsko integracijo Ukrajine Olga Stefanišina, kasneje se bo sestal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
Ukrajinsko prestolnico so v zadnjih dneh in tednih obiskali že številni voditelji evropskih držav in institucij EU, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki je ob tem podprla vstop Ukrajine v unijo.
Kot prvi tuji voditelji od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja so državo sredi marca obiskali premierji Slovenije, Poljske in Češke. Kot prva predstavnica EU pa je na obisk v Kijev v začetku aprila prišla predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.
Rusija je v zadnjih tednih zmanjšala svojo prisotnost na območjih okrog Kijeva, svojo ofenzivo pa usmerila na vzhod Ukrajine, kjer potekajo intenzivni spopadi in obstreljevanje. Še naprej oblega tudi Mariupolj na jugu države.
Ukrajina z dogovorom o humanitarnem koridorju iz Mariupolja
Ukrajina se je z ruskimi silami danes dogovorila o vzpostavitvi varnega humanitarnega koridorja za evakuacijo civilistov iz obleganega pristaniškega mesta Mariupolj, je sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.
"Upoštevajoč katastrofalne humanitarne razmere v Mariupolju bomo danes osredotočili naše napore v to smer," je na Telegramu sporočila Vereščukova. "Uspelo nam je zagotoviti začasni dogovor o humanitarnih koridorjih za ženske, otroke in starejše," je dodala.
Evakuacijo bodo organizirali danes ob 14. uri po lokalnem času v smeri Zaporožja. Je pa posvarila, da bi lahko zaradi težkih varnostnih razmer prišlo do sprememb, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Župan Mariupolja Vadim Bojčenko je pozval ljudi, naj zapustijo mesto, saj bodo v Zaporožju na varnem. "200.000 prebivalcev Mariupolja je že lahko zapustilo mesto. Danes so te ljudje na varnem. Dragi prebivalci Mariupolja, Ukrajina čaka na vas," je sporočil na Telegramu.
Kot ocenjuje, je v mestu še okoli 100.000 ljudi, danes pa bi lahko z 90 avtobusi rešili okoli 6000 ljudi, poroča britanski BBC.
Proruski separatisti so medtem sporočili, da so iz mesta evakuirali več kot 140 civilistov in pet pripadnikov ukrajinskih sil, ki so prostovoljno odložili orožje.
Preteklih nekaj dni oblasti niso uspele organizirati humanitarnih koridorjev. Kijev je krivdo pripisal ruskim silam, ki so nadaljevale spopade.
Ruske sile trenutno skušajo osvojiti še zadnje dele Mariupolja, medtem ko so se ukrajinske sile zatekle v jeklarno Azovstal, kjer naj bi bili skriti tudi civilisti. Moskva je izdala tudi več ultimatov, naj ukrajinske sile odložijo orožje in se predajo.
Zelenski je v nočnem nagovoru znova pozval zahodne zaveznice tudi k dobavi dodatnega orožja. Če bi Ukrajina imela dostop do boljše oborožitve, primerljive s takšno, kakršno imajo zavezniki in Rusija, bi že končali to vojno, je prepričan.
Zdi se mu tudi nepravično, da je Ukrajina še vedno prisiljena prositi za to, kar "njeni partnerji shranjujejo že leta". Če imajo te države orožje in strelivo, ki ga potrebuje Ukrajina, "je njihova moralna dolžnost pomagati zaščititi svobodo, rešiti življenja tisoče Ukrajincev", je dejal Zelenski.
Norveška dobavlja orožje Ukrajini, ki izraža kritike na račun Nemčije
Norveška je danes oznanila, da bo Ukrajini dobavila sto raketnih sistemov za zračno obrambo, ki naj bi jih že odposlali. Medtem Ukrajina stopnjuje pritisk na nemškega kanclerja Olafa Scholza, ki je nekoliko zadržan pri izpolnjevanju zahtev Ukrajincev po težjem orožju, kot so tanki in letala, poročajo tuje tiskovne agencije.
Norveška je danes napovedala pošiljko Ukrajini kot del pomoči v vojni proti Rusiji. Norveška vlada je že pred tem odobrila donacijo 4000 protitankovskih raket ter drugih vrst zaščitne in vojaške opreme ukrajinskim silam.
"Konflikt v Ukrajini je lahko dolgotrajen, država pa je odvisna od mednarodne podpore, da se lahko upre ruski agresiji. Zato se je vlada odločila, da Ukrajini podari sistem zračne obrambe mistral," je dejal norveški obrambni minister Bjorn Arild Gram.
Gram je dodal, da pošiljka "ne bo imela večjega vpliva na nacionalno operativno zmogljivost", saj gre za orožje, ki so ga norveški organi že tako nameravali zamenjati. Orožje je bilo po njegovih besedah že poslano v Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Rdeči križ Slovenije Ukrajini dostavil 25 tisoč litrov vode in 55 ton hrane
Konvoj šestih tovornjakov v spremstvu Rdečega križa Slovenije je konec preteklega tedna dostavil humanitarno pomoč za prizadete prebivalce Ukrajine. Pomoč so dostavili v logistični center Rdečega križa Ukrajine v Užgorodu na zahodu Ukrajine, od tod pa so jo še isti dan razdelili prebivalcem Ukrajine, so danes sporočili iz Rdečega križa.
Dostavili so skoraj 25 tisoč litrov vode in 55 ton hrane. Ta je vključevala konzerve golaža in tune, testenine, prepečenec, piškote in žitno - sadne ploščice, več kot 29.000 sadnih kašic za otroke ter mlečno formulo za 40.000 obrokov za dojenčke. Pomoč so dostavili v sodelovanju s humanitarno organizacijo CARE Nemčija, s čimer so omogočili več kot 112.000 obrokov za odrasle, so zapisali v sporočilu za javnost.
Hrano in vodo so še isti dan odposlali v mesta Harkov, Sumi, Kijev, Črnovice in ostala mesta na vzhodu Ukrajine, kjer jo bodo prostovoljci in zaposleni Rdečega križa Ukrajine razdelili prizadetemu prebivalstvu, zlasti tistim, ki so morali zapustiti svoje domove in so razseljeni po nastanitvenih centrih in začasnih zatočiščih v Ukrajini.
Rdeči križ Slovenije je v Ukrajino poslal že sedmi tovornjak pomoči. V preteklih tednih so prek gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca v Ukrajino dostavili 20 tisoč litrov vode in sokov, so še sporočili.
Medtem pa se zaradi zahtev Ukrajine po orožju stopnjuje pritisk na nemškega kanclerja, kljub njegovi napovedi, da bo Berlin financiral orožje, ki ga bo Ukrajina naročila pri nemški industriji.
V Kijevu napoved sprejeli z "velikim razočaranjem in grenkobo"
Scholz je v torek zvečer povedal, da je vlada pozvala nemške proizvajalce orožja, naj sestavijo seznam materiala, ki bi ga lahko dobavili v bližnji prihodnosti. Povedal je, da bo Berlin zagotovil potrebna finančna sredstva.
Scholz je kot primere navedel protitankovsko orožje, opremo za zračno obrambo in strelivo, ni pa omenil tankov in letal, ki jih je zahtevala Ukrajina. Več drugih evropskih držav je medtem že napovedalo dobavo težjega orožja Ukrajini.
Ukrajinski veleposlanik v Berlinu Andrij Melnik je dejal, da so v Kijevu napoved sprejeli z "velikim razočaranjem in grenkobo". Po njegovih besedah je na voljo približno 100 tankov tipa marder, ki jih nemška vojska uporablja za usposabljanje in bi jih lahko takoj poslali v Ukrajino.
Dejal je, da ima Nemčija tudi 800 transportnih tankov, ki jih večinoma ne uporablja, in dejal, da bi bila dobava oklepnih mobilnih artilerijskih enot howitzer 2000 lahko odločilna za bitke proti Rusiji. Scholz je sicer v torek dejal, da so možnosti za pošiljanje orožja iz lastnih zalog nemške vojske dosegle mejo, kar je Melnik označil za nerazumljivo.
Iz Ukrajine zbežalo več kot pet milijonov ljudi
Po podatkih Združenih narodov je od začetka vojne v Ukrajini državo zapustilo že več kot pet milijonov ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gre za najhitreje rastočo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni.
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je sporočil, da je od 24. februarja, ko se je pričela ruska invazija na Ukrajino, do danes državo zapustilo 5.034.439 Ukrajincev.
Če se k tej številki doda še 218.000 državljanov tretjih držav, ki so po podatkih Mednarodne organizacije ZN za migracije (IOM), pobegnili iz Ukrajine, je skupno število beguncev doseglo okoli 5,25 milijona.
Ženske in otroci predstavljajo 90 odstotkov vseh beguncev, saj moškim med 18. in 60. letom, za katere velja obveznost vojaškega vpoklica, izstop iz Ukrajine ni dovoljen. Po ocenah ZN je bilo v prvih osmih tednih vojne več kot dve tretjini ukrajinskih otrok primorano zapustiti svoje domove.
Namestnica visokega komisarja za begunce Kelly T. Clements je v torek na zasedanju Varnostnega sveta ZN, na katerem je govorila iz Budimpešte, dejala, da ne smemo pozabiti, kaj te številke pomenijo. "Vsi izmed milijonov razseljenih so prisiljeni sprejeti nemogoče in srce parajoče odločitve in so za seboj pustili vse, skoraj vse, kar jim je ljubo," je dejala.
Največ, 2,8 milijona beguncev, je sprejela Poljska, tri četrt milijona jih je zatočišče našlo v Romuniji. Poleg tega IOM ocenjuje, da je znotraj Ukrajine še 7,1 milijona notranje razseljenih ljudi.
Po drugi strani se je od začetka vojne, 24. februarja, do danes 1,1 milijona ukrajinskih državljanov vrnilo v državo, je sporočil tiskovni predstavnik ukrajinskih mejnih sil Andrij Demčenko, poroča AFP. Pri tem sicer ni navedel, ali gre za ljudi, ki so zapustili državo zaradi vojne ali pa so med njimi tudi tisti, ki so Ukrajino zapustili pred tem.
Po ocenah lokalnih medijev naj bi se samo v Kijev vsak dan vrnilo okoli 50.000 ljudi. Župan Kijeva Vitalij Kličko je že v začetku aprila, po umiku ruskih sil iz položajev severno od ukrajinske prestolnice, ljudi pozval, naj se še ne vračajo, ker je mesto še vedno tarča ruskih raketnih napadov.
Nemške oborožene sile sicer Ukrajini pomagajo tudi na druge načine. Danes je iz Kölna na letališče poljskega mesta Rzeszow poletelo evakuacijsko letalo A310 medevac, s katerim bodo v Nemčijo prepeljali ranjence, da bi zagotovili boljšo zdravstveno oskrbo najhujših poškodb. Podobno operacijo so izvedli prejšnji teden.
