Slovesnosti skoraj 11 let po najhujšem mirnodobnem napadu v zgodovini Norveške so se med drugim udeležili tako preživeli, svojci in bližnji žrtev kot premier Jonas Gahr Store in norveški prestolonaslednik Haakon. "Mi kot narod potrebujemo kraj spomina. Kraj, ki nas bo za vedno spominjal na tiste, ki smo jih izgubili. Kraj, kjer lahko naši otroci in vnuki izvedo, kaj se je zgodilo, kakšne so posledice skrajno desnega ekstremizma in sovraštva," je dejal premier.
Danes 43-letni Breivik, ki sebe imenuje Fjotolf Hansen, je 22. julija 2011 v vladnem predelu Osla sprožil avtomobil bombo in ubil osem ljudi. Nato se je odpravil na otok Utoya in v morilskem pohodu ubil 69 ljudi, med njimi večinoma najstnike, ki so se udeležili tabora pomladka norveške laburistične stranke. Kasneje je dejal, da jih je ubil, ker so podpirali multikulturalizem.
Za to je bil leta 2012 obsojen na najvišjo kazen 21 let zapora z možnostjo predčasnega odpusta po desetih letih. Sodišče je sicer januarja njegovo prošnjo zavrnilo, češ da še vedno predstavlja grožnjo družbi.
Danes odkriti spomenik je sestavljen iz 77 stebrov, pri čemer prvi kaže v smer, kjer je stalo sonce, ko je v Oslu eksplodirala bomba, drugi pa v smer položaja sonca med napadom na Utoyi.
Spomenik je sprožal tudi polemike. Nasprotovali so mu zlasti prebivalci otoka, tudi tisti, ki so na dan napada pomagali žrtvam, saj trdijo, da bo tam postavljeni spomenik podaljševal njihovo travmo.
Norveško sodišče je februarja lani zavrnilo njihove pritožbe, ko je odločilo, da koristi spomenika odtehtajo morebitne travme, ki jih bo obudil.
