Kot vsako leto je tudi letos potekalo kar nekaj svečanosti ob dnevu spomina na fojbe, kraška brezna, v katerih so bila odvržena trupla žrtev izvensodnih pobojev tako po koncu druge svetovne vojne. Gre za dogodek, ki je bil vsako leto priložnost za izpade italijanskega nacionalizma, skoraj vedno tudi protislovenskih in že prej protijugoslovanskih gesel. Italija je razglasila 10. februar za dan spomina na fojbe in na ta dan poteka glavna svečanost v Bazovici pri Trstu, kraju, ki velja za simbolni kraj povojnih pobojev. Letos se je slovesnosti prvič udeležila predsednica vlade Giorgia Meloni, spremljali so jo še štirje ministri.
Omemba skupne prestolnice kulture
V preteklosti je kar nekaj predsednikov republike obiskalo ta kraj in se poklonilo žrtvam, obiskov predsednika vlade pa doslej ni bilo. Sicer pa so slovesnosti potekale tudi v Rimu, v parlamentu in v predsedniški palači, kjer je dan prej obeležil dan spomina predsednik republike Sergio Mattarella. V nagovoru je spregovoril o zgodovini, tudi o stalnih poskusih, da bi prikrivali trpljenja žrtev, ko pa je prešel k sedanjemu stanju, je opozoril, da raznolikost danes ne vzbuja več sumničenja, ampak ustvarja prijateljstvo in napredek. "S Slovenijo in Hrvaško gojimo in delimo, v Evropi in v svetu, vrednote demokracije, svobode in pravic ter si skupaj prizadevamo za mir, razvoj in blaginjo naši prijateljskih in bratskih ljudstev," je dejal. Omenil je tudi Gorico in Novo Gorico ter pobudo za skupno evropsko prestolnico kulture leta 2025.
Očitno je bil ta govor tudi nekakšna napotnica predsednici vlade Melonijevi, ki je povzela nekatere predsednikove misli, predvsem z omembo Evropske prestolnice kulture. Bila je zelo čustvena, vse do opravičila, ker doslej po njenem prepričanju Italija ni naredila dovolj za ohranjanje spomina na tiste dogodke, pri čemer je poboje povezala z izgonom tisočev Italijanov iz Istre in z Reke po koncu druge svetovne vojne. Te mehkejši pristop k dokajanjem je bil v sozvočju s celostranskim oglasom, ki ga je nacionalistična organizacija Lega nazionale, organizator spominskih svečanosti, objavila v tržaškem italijanskem dnevniku Il Piccolo. Na oglasu so fotografije treh žrtev, po enega Italijana, Slovenca (Lojze Grozde) in Hrvata ter spodaj napis: "Trije mučeniki, trije blaženi, trije narodi". To je velik korak naprej k priznanju zgodovinskega dejstva, da so bila tista dogajanja politični zločini in ne narodnostni.
Za odvzem odlikovanja Titu
Na razglašeno struno pa je na manifestaciji vendarle zaigral tržaški župan Roberto Dipiazza, čigar govor je spominjal na čas pred nekaj desetletji. Med drugim je dejal, da so bile žrtve pobite samo zato, ker so bili Italijani in ponovil je zahtevo, ki se pojavlja skoraj vsako leto ob Dnevu spomina, naj Italija prekliče odlikovanje, ki ga je podelila predsedniku Titu. Navajal je imena izginulih in tudi onih, ki so jih komunistične oblasti šikanirale, nato pa omenil, da se je pred nekaj leti slovenski predsednik Borut Pahor poklonil žrtvam na bazovski fojbi. Pozabil pa je povedati, da se je takrat z njim tudi italijanski predsednik Mattarella poklonil spominu bazoviškim junakom, nedaleč od fojbe, na kraju, kjer so bili ustreljeni "prvi protifašisti v Evropi", kot jih navajajo ugledni zgodovinarji, za Italijo pa so še vedno teroristi. Seveda je pristavil lonček tudi zunanji minister Antonio Tajani, ki je prišel v Bazovico z Melonijevo. Sicer ni javno nastopal, ampak novinarjem je povedal, da soglaša s predlogom župana o odvzemu državnega odlikovanja predsedniku Titu.
Ne smemo pozabiti grozot fašizma
Na slovenskem zunanjem ministrstvu so poudarili pomen celovitega in spoštljivega spomina ter dostojanstva za vse žrtve tragičnih dogodkov vojnega in povojnega obdobja 20. stoletja. "Vsaka skupnost ohranja spomin na svoje boleče izkušnje, ob tem pa je potrebna tudi skrb, da iz bolečine ne zrastejo nove zamere, predsodki ali strahovi. Ne smemo se zatekati k poenostavljanju in povzdigovanju ene bolečine nad drugo in potiskati v pozabo grozot, ki jih je Slovencem prizadejal fašizem," so zapisali v izjavi za javnost. Dodali so, da sprava potrebuje svoj čas in iskren napor, da se odpremo drug drugemu in gradimo nove priložnosti.
Kakorkoli že, z izjemo izpadov tržaškega župana je bila svečanost bolj umirjena kot v prejšnjih letih, ko je med drugim lider Lige Matteo Salvini, ki je bil takrat podpredsednik vlade, rohnel, da ni nobene razlike med otroci, ki so umrli v Auschwitzu in otroci, ki so bili vrženi v fojbo. Le da zgodovinarji o otrocih v fojbi ne vedo nič.
