"Koridorji danes delujejo," je novinarjem povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in zatrdil, da ruska vojska spoštuje napovedano prekinitev ognja. Poveljnik iz vrst ukrajinskega bataljona Azov pa je zatrdil nasprotno. "Rusi so kršili obljubo premirja in niso dovolili evakuacije civilistov, ki se pred obstreljevanjem še naprej skrivajo v kleteh tovarne," je prek Telegrama sporočil Svjatoslav Palamar.
Pred tem so sicer že ponoči z območja prihajala poročila o silovitih spopadih za Azovstal, še zadnjo utrdbo ukrajinskih vojakov v strateško pomembnem, a uničenem Mariupolju. Ruska vojska naj bi območje napadala tudi iz zraka, glede na nekatere navedbe pa celo že vstopila v kompleks jeklarne.
Palamar je danes dodal, da so ruski vojaki pred tremi dnevi vdrli v tovarno in sprožili silovite spopade, ki da se nadaljujejo. Ranjeni ukrajinski vojaki v tovarni "v agoniji umirajo zaradi neustreznega zdravljenja", je dejal in pozval ukrajinskega predsednika Volodmirja Zelenskega, naj poskrbi zanje in najde način za odstranitev trupel umrlih vojakov.
Kot je danes zatrdil Peskov, sicer ruski predsednik Vladimir Putin ni podal novih ukazov glede Azovstala. Tako ostaja v veljavi njegovo predhodno navodilo, naj vojska obkoli in izolira industrijski kompleks, namesto da bi ga napadla, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
V Azovstalu poleg ukrajinskih vojakov vztraja še tudi okoli 200 civilistov, potem ko so jih okoli 100 že umaknili na varno. Skupno so v zadnjih dneh iz Mariupolja in njegove okolice evakuirali več kot 340 ljudi, je ponoči sporočil Zelenski.
Zadnja ukrajinska utrdba v Mariupolju
Območje jeklarne je še zadnja utrdba ukrajinskih sil v uničenem Mariupolju. Pojavila so se poročila, da naj bi po tednih obleganja ruska vojska že vstopila v kompleks in poveljnik bataljona Azov, katerega pripadniki so prav tako v Azovstalu, je pozno v sredo sporočil, da na območju potekajo "težke krvave bitke".
V video sporočilu na Telegramu je Denis Prokopenko hvalil "nadčloveška prizadevanja" njegovih vojakov, da bi odbili ruski napad. Razmere so izjemno težke, je njegove besede povzel britanski BBC.
Poleg ukrajinskih vojakov naj bi bilo v jeklarni še okrog 200 civilistov, ki so se tja že pred tedni zatekli pred spopadi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal nadaljevanje prizadevanj za njihovo evakuacijo, potem ko so jih okoli 100 že umaknili na varno.
Rusija je v ta namen za naslednjih nekaj dni napovedala nekajurno prekinitev ognja dnevno, ki naj bi začela veljati že danes.
Razmere ostajajo napete tudi drugod na vzhodni fronti, kamor je Rusija usmerila svojo ofenzivo po umiku iz drugih delov države. Ukrajinske sile naj bi bile med drugim tarča silovitega topniškega in letalskega obstreljevanja v bližini Donecka.
Pri tem naj bi bilo glede na navedbe lokalnih oblasti več mrtvih in ranjenih. Po raketnem napadu v Kramatorsku je bilo poškodovanih 25 ljudi in več stavb, je sporočil vodja doneške vojaške uprave Pavlo Kirilenko. En človek naj bi bil ubit v mestu Časiv Jar.
Po besedah guvernerja luganške regije Serhija Kajdaja pa je bilo v obstreljevanju mest Severnodoneck, Lisičansk, Hirske in Popasna ubitih najmanj pet ljudi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ruska vojska naj bi načrtovala nove napade na mesta Liman, Popasna in Severnodoneck, a naj bi jih ukrajinske sile po lastnih navedbah zaenkrat uspešno odbijale. Generalštab ukrajinske vojske še navaja, da so iz ruskih rok prevzeli nadzor nad več mesti na meji med regijama Herson in Mikolajiv.
Steinmeier zgladil spor z Zelenskim
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je v telefonskem pogovoru z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim rešil spor glede neuspelega obiska v Kijevu ter izrazil podporo ukrajinskemu ljudstvu.
Nemški predsednik je v pogovoru izrazil solidarnost, spoštovanje in podporo pogumnemu boju ukrajinskega ljudstva proti ruskemu agresorju. Oba državnika sta pogovor označila za zelo pomembnega in dobrega. Kot so dodali pri uradu nemškega predsednika, so v Kijev povabili tako Steinmeierja kot vlado nemškega kanclerja Olafa Scholza.
Steinmeier je nameraval v aprilu obiskati Kijev skupaj s predsedniki Poljske in baltskih držav. Ukrajinska stran pa je na hitro preklicala vabilo nemškemu predsedniku. Za to so se med drugim odločili zaradi dosedanje politike njegovih socialdemokratov (SPD) do Rusije. V Berlinu so incident označili za veliko žalitev. Kmalu zatem so v Kijev povabili nemškega kanclerja Olafa Scholza, ki pa je vabilo zaradi incidenta zavrnil.
Spor pa je ta teden izkoristil vodja opozicijskih krščanskih demokratov (CDU) Friedrich Merz, ki je v sredo postal prvi vidnejši nemški politik na obisku v Kijevu. Sta pa obisk Kijeva že napovedali zunanja ministrica Annalena Baerbock in predsednica bundestaga Bärbel Bas.