Dodal je, da so ukrajinske sile med srditimi spopadi izgubile stik z jeklarno. V Kremlju so navedbe o vdoru ruske vojske v Azovstal zanikali.
Župan Mariupolja Vadim Bojčenko je za ukrajinsko televizijo povedal, da "na žalost v Azovstalu danes potekajo hudi boji". "Tam so tudi lokalni prebivalci, civilisti, na stotine jih je. Med njimi je tudi več kot 30 otrok," je dodal Bojčenko.
Ukrajinske sile so po njegovih besedah med srditimi spopadi z ruskimi enotami izgubile stik z jeklarno, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Dodal je, da Rusija jeklarno napada s težkim topništvom, tanki in letali, v napadu naj bi sodelovale tudi vojaške ladje ob obali.
Ruske enote so vstopile na območje jeklarne Azovstal v Mariupolju, je medtem nocoj po poročanju tujih medijev sporočil vodja poslancev vladajoče ukrajinske stranke David Arakhamia. "Poskusi vdora v tovarno se nadaljujejo že drugi dan. Ruske enote so že na ozemlju Azovstala," je dejal. Tuji mediji pri tem navajajo, da so informacije o dogajanju na terenu skope. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba pa je medtem poudaril, da se borci v jeklarni Azovstal še naprej upirajo ruskemu napadu.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je pred tem danes zanikal trditve ukrajinske strani, da so ruski vojaki vdrli na območje jeklarne Azovstal, in vztrajal, da so le odgovorili na ogenj ukrajinskih vojakov.
Rusija napovedala tridnevni humanitarni koridor za civiliste na območju jeklarne Azovstal
Rusko obrambno ministrstvo je za četrtek, petek in soboto napovedalo prekinitev ognja in humanitarni koridor za civiliste, ujete na območju velikanske jeklarne Azovstal pri obleganem ukrajinskem mestu Mariupolj, ki jo ruske sile močno obstreljujejo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem za pomoč pri reševanju ranjenih zaprosil ZN.
"Ruske oborožene sile bodo zagotovile humanitarni koridor med 8. in 18. uro po moskovskem času (med 6. in 16. uro po srednjeevropskem času op. STA) 5., 6. in 7. maja za evakuacijo civilistov z območja jeklarne Azovstal," je v nocojšnji izjavi za javnost zapisalo rusko obrambno ministrstvo.
Ukrajinski predsednik Zelenski je medtem po poročanju AFP v telefonskem pogovoru z generalnim sekretarjem ZN Antoniom Guterresom svetovno organizacijo pozval, naj pomaga pri evakuaciji vseh ranjenih iz enega največjih jeklarskih kompleksov v Evropi, ki je zdaj močno uničen. Združeni narodi so v nedeljo že sodelovali pri evakuaciji okoli 100 civilistov z območja.
Šef policije v Mariupolju Mihajlo Veršinin je danes za britanski BBC opisal razmere v jeklarni. Po njegovih besedah je v velikem industrijskem kompleksu še vedno več kot 500 ljudi, ki so lažje ali huje poškodovani, 200 naj bi jih bilo v kritičnem stanju. Stanje ranjencev se po Verešininovih besedah zaradi pomanjkanja zdravstvene pomoči in nehigienskih razmer še poslabšuje.
Mariupolj je sicer eno od ukrajinskih mest, ki jih je vojna najbolj prizadela, zaradi svoje strateške pozicije pa je tudi ena od ključnih tarč za Rusijo. Ruske sile so mesto skoraj v celoti zavzele, Ukrajina pa je danes obtožila Rusijo, da 9. maja v Mariupolju načrtuje vojaško parado.
"Rusija načrtuje parado v Mariupolju. Z ulic in cest v središču mesta odstranjujejo ruševine, trupla in neeksplodirana ubojna sredstva," je ukrajinska vojaška obveščevalna služba zapisala v izjavi na družbenih omrežjih. V Kremlju so ukrajinske trditve zanikali.
Ruski obrambni minister Sergej Šojgu na predstavitvi načrta ruske vojske za 9. maj ni omenil domnevno načrtovanega slavnostnega vojaškega pohoda v Mariupolju. Povedal pa je, da bodo parade potekale v 28 mestih, v njih naj bi sodelovalo približno 65.000 ljudi, predstavili naj bi 2.400 kosov vojaške opreme in več kot 400 letal.
Rusi vsako leto 9. maja praznujejo dan zmage z vojaškimi paradami in drugimi javnimi prireditvami v spomin na obletnico zmage Sovjetske zveze nad nacistično Nemčijo v drugi svetovni vojni.
Ruska vojska nadaljuje obstreljevanje tarč v Ukrajini
Ruska vojska je danes sporočila, da je v torek pozno zvečer in ponoči izvedla več napadov na infrastrukturo in vojaške cilje v Ukrajini. Generalštab ukrajinskih oboroženih sil je ob tem sporočil, da so ukrajinske sile v vzhodnih regijah Doneck in Lugansk odbile dvanajst ruskih napadov, poročajo tuje tiskovne agencije.
"V bližini krajev Pidbirzi, Lvov, Volovec, Timkovec in Pjatičatka je bilo uničenih šest železniških postaj, prek katerih so potekali prevozi orožja in streliva iz ZDA in evropskih držav za ukrajinske enote v Donbasu," je danes po navedbah nemške tiskovne agencije dpa sporočil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.
Ukrajinska stran je raketne napade na več železniških postaj potrdila že ponoči. Po besedah ukrajinskega železniškega uradnika so napadi povzročili hudo škodo na infrastrukturi. O napadih so poročali tudi iz Vinice, Dnipropetrovska, Odese in Harkova.
Tudi Konašenkov je poročal o silovitih napadih ruskih enot vzdolž celotne fronte. Ruske enote so obstreljevale približno 500 ciljev. Ubitih naj bi bilo več kot 300 ukrajinskih vojakov, ruski izstrelki pa so po njegovih besedah med drugim uničili več ukrajinskih sistemov zračne obrambe.
Po podatkih generalštaba ukrajinskih oboroženih sil so medtem ukrajinske sile v zadnjih 24 urah v vzhodnih regijah Doneck in Lugansk odbile dvanajst ruskih napadov. V izjavi na svoji strani na Facebooku so zapisali, da so ruske enote izvedle več napadov na območju mesta Popasna.
Vsaj trije ruski izstrelki so pozno v torek zadeli tudi električne postaje v okolici zahodnega mesta Lvov blizu poljske meje. Del mesta je brez elektrike in vode. To so bili prvi ruski zračni napadi na zahodu Ukrajine po več kot tednu dni, navaja britanski BBC.
Ukrajinski generalštab dodaja, da Rusija še naprej izvaja zračne napade na območju jeklarne Azovstal v obleganem mestu Mariupolj. Rusija torej krepi svoja vojaška prizadevanja, predvsem na vzhodu Ukrajine. Med ključnimi tarčami je ukrajinsko železniško omrežje, ki je bistvenega pomena za dobavo orožja zahodnih zaveznikov.
Evropska komisija v šestem svežnju sankcij proti Rusiji predlaga tudi embargo na uvoz nafte
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes v Evropskem parlamentu predstavila predlog šestega svežnja sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, ki vključuje tudi postopno uvedbo embarga na uvoz nafte iz Rusije.
Poleg tega komisija predlaga izključitev banke Sberbank iz sistema Swift.
"Predlagamo prepoved uvoza ruske nafte. To bo popolna prepoved vse nafte," je danes v Evropskem parlamentu povedala von der Leynova. Komisija po njenih besedah predlaga postopno uvedbo embarga. Za surovo nafto predlaga šestmesečno prehodno obdobje, za naftne derivate pa se bo to izteklo konec leta, je dejala predsednica komisije.
"Tako bomo okrepili pritisk na Rusijo, a obenem kar se da zmanjšali kolateralno škodo za nas in naše partnerje po svetu," je poudarila. "Ne bo lahko. Nekatere države članice so močno odvisne od ruske nafte. Vendar to preprosto moramo storiti," je še povedala.
Poleg tega komisija po besedah predsednice predlaga izključitev dodatnih treh bank iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift, tudi največje ruske banke Sberbank. Na ruskem bančnem trgu ima okoli 37-odstotni delež.
Povedala je še, da Evropska komisija predlaga tudi prepoved oddajanja treh ruskih televizij v EU. Za katere televizije gre, ni sporočila.
Evakuacije iz obleganega Mariupolja se nadaljujejo
Ukrajinske oblasti so za danes pripravile štiri zbirna mesta za evakuacijo civilistov iz Mariupolja, ljudje pa ob pomoči Rdečega križa in Združenih narodov že zapuščajo mesto. Po navedbah regionalnega guvernerja Pavla Kirilenka je mesto že zapustilo več avtobusov, poročajo tuje tiskovne agencije.
Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je na družbenem omrežju Telegram za danes najavila vzpostavitev štirih zbirnih mest, da bi poskusili z evakuacijo civilistov, ki so še vedno ujeti v obleganem Mariupolju, če bo varnostna situacija to dopuščala.
Kirilenko je ob tem zapisal še, da bodo civiliste iz "azovske regije" evakuirali v Zaporožje, ki je pod ukrajinskim nadzorom. Vendar pa ni jasno, ali vsi evakuirani civilisti prihajajo iz jeklarne Azovstal, poroča britanski BBC.
Tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je najavil, da ukrajinska vlada dela vse, kar je v njeni moči, da bi kljub številnim napadom ruske vojske na tem območju evakuirali ljudi iz obleganega mesta Mariupolj in jeklarne Azovstal.
Zelenski je v nočnem video nagovoru povedal, da je vladi v torek uspelo evakuirati 156 ljudi, ki so prispeli v Zaporožje. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri evakuaciji, in obljubil, da bo vlada "še naprej delala vse, da bi iz mesta spravila vse naše ljudi".
"Težko je. Vendar potrebujemo vse, ki ostajajo tam, tako civiliste kot vojake. Ni bilo dneva, ko se ne bi ukvarjali s to zagato, ko naši ljudje ne bi poskušali rešiti tega vprašanja," je po navedbah španske tiskovne agencije EFE dejal ukrajinski predsednik.
Zelenski je dodal, da kljub skoraj tridnevni prekinitvi ognja, ki je omogočila evakuacijo, ruske enote še vedno poskušajo zavzeti industrijski kompleks jeklarne Azovstal. V drugem sporočilu na Telegramu je objavil tudi več fotografij uničene civilne infrastrukture.
Predlaga še uvrstitev visokih vojaških uradnikov in drugih posameznikov, "ki so zagrešili vojne zločine v Buči in so odgovorni za nečloveško obleganje Mariupolja" na seznam sankcij. "To pošilja pomemben signal vsem zločincem, vpletenim v vojno Kremlja: Vemo, kdo ste, odgovarjali boste," je poudarila predsednica komisije.
Poleg tega predlaga prepoved zagotavljanja storitev na področju računovodstva in svetovanja ruskim podjetjem.
"Z vsemi temi ukrepi ruskemu gospodarstvu onemogočamo možnosti za diverzifikacijo in modernizacijo. Ruski predsednik Vladimir Putin je želel Ukrajino izbrisati z zemljevida. Jasno je, da ne bo uspel. Nasprotno: Ukrajina je vstala v pogumu in enotnosti. Njegova država, Rusija, pa tone," je von der Leynova še povedala v nagovoru evropskim poslancem.
Nemška industrija opozarja na resne posledice embarga na rusko nafto
Evropski embargo na rusko nafto bi imel po pričakovanju združenja nemških gospodarskih zbornic DIHK resen vpliv na nemška podjetja. Čeprav bi povpraševanje po nafti lahko pokrili iz drugih virov, bi rast cen nafte povečala finančni pritisk na podjetja, je opozoril predsednik združenja Peter Adrian.
"Zlasti za energetsko intenzivno industrijo in logistična podjetja bo zaradi tega poslovanje še manj donosno," je dejal. Dodatnih stroškov ni bilo mogoče individualno prenesti na stranke in "v skrajnih primerih bodo podjetja zaradi stroškov prisiljena ustaviti poslovanje", je dodal in pozval politike, naj zaščitijo nemška podjetja pred posledicami te odločitve.
