Po približno štirih urah in nekaj odmorih je prvi dan ponovnih pogajanj ruske in ukrajinske strani v Istanbulu končan, je zgodaj popoldne sporočilo ukrajinsko veleposlaništvo v Turčiji. Gre za prve pogovore iz oči v oči po več kot dveh tednih, ki pa jih je tokrat v istanbulski palači Dolmbahče gostil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.
Putinov svetovalec Vladimir Medinski je za torkove pogovore izjavil, da so bili zelo konstruktivni in da je možen sestanek ruskega in ukrajinskega predsednika, če bi zunanja ministra obeh držav predtem podpisala preliminarni mirovni sporazum. Namestnik ruskega obrambnega ministra Aleksander Fomin, ki je sodeloval na pogajanjih v Turčiji, pa je napovedal, da bo Rusija radikalno zmanjšala vojaško aktivnost v Kijevu in Černihovu, poroča ruska agencija Tass.
Rusko obrambno ministrstvo je sicer pred dnevi že sporočilo, da se bo vojska v okviru napada na sosednjo državo, ki ga imenujejo posebna vojaška operacija, posvetila aktivnostim na vzhodu države, v regijah Doneck in Lugansk.
Ta korak naj bi po Fominovih besedah služil okrepitvi medsebojnega zaupanja v nadaljnjih pogovorih med državama. Zatrdil je tudi, da so z ukrajinske strani dobili zagotovila glede nevtralnega statusa države brez jedrskega orožja, ki naj bi jih vključili v poseben sporazum. Več o izidu današnjih pogajanj naj bi ruska stran povedala po vrnitvi v Moskvo, po navedbah glavnega ukrajinskega pogajalca Davida Arahamije pa si Ukrajina želi mednarodni sporazum, po katerem bi po vzoru 5. člena Severnoatlantske pogodbe več držav jamčilo za varnost države.
Neuradno naj bi Ukrajina pristala na nevtralnost v zameno za varnostna zagotovila in če se ruski napadi takoj končajo. To bi pomenilo, da ne bo članica nobenega vojaškega zavezništva niti ne bo imela na svojem ozemlju vojaške baze. Status Krima pa naj bi naslednjih 15 let ostal odprt oziroma predmedt pogajanj.
Putin in Macron govorila po telefonu
Putin je francoskega kolega Emmanuela Macrona danes seznanil z ukrepi ruske vojske za zagotavljanje humanitarne pomoči in varno evakuacijo civilistov v Ukrajini, tudi iz Mariupolja, ki ga oblegajo ruske sile. Pri tem je dejal, da morajo ukrajinski "nacionalisti" v Mariupolju odložiti orožje, so sporočili iz Kremlja.
Putin in Macron sta v telefonskem pogovoru posebno pozornost namenila humanitarnim vprašanjem v Ukrajini, so sporočili iz Kremlja. "Poudarjeno je bilo, da se morajo ukrajinski nacionalistični militanti za rešitev težke humanitarne situacije v tem mestu nehati upirati in odložiti orožje," so zapisali v sporočilu.
Macron pa je Putinu predstavil humanitarno misijo, ki jo skušajo izvesti skupaj s Turčijo in Grčijo za pomoč ljudem v obleganem Mariupolju. Kot so po pogovoru sporočili iz Elizejske palače, pogoji za izvedbo te humanitarne operacije "v tej fazi niso izpolnjeni". Putin je francoskemu predsedniku odgovoril, da bo "o tem razmislil", preden mu bo odgovoril.
Po navedbah Kremlja gre za nadaljevanje pogovorov med voditeljema o razmerah v Ukrajini, ki so potekali tudi v kontekstu današnjega novega kroga pogajanj med rusko in ukrajinsko delegacijo v Istanbulu.
Putin in Macron sta se po poročanju tujih agencij dotaknila tudi odločitve o prehodu na plačevanje ruskega plina v rubljih, zlasti za države EU. Putin je namreč v odzivu na zahodne sankcije minuli teden napovedal, da bo Rusija za dobavo plina zahtevala plačilo v rubljih.
Arahamija je medtem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal, da so po današnjih pogajanjih ustvarjeni "zadostni pogoji" za prvo srečanje med ruskim in ukrajinskim predsednikom Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim od začetka ruske invazije v Ukrajino.
Japonska v prepoved izvoza zlata v Rusijo
Japonska bo prepovedala izvoz dragocenih kovin, kot je zlato, v Rusijo, zaradi invazije na Ukrajino pa je Moskvi zagrozila še z dodatnimi sankcijami. S tem sledi napovedim premierja Fumia Kishide o stopnjevanju pritiska. Z ministrstva za finance so sporočili, da Japonska s 5. aprilom uvaja več sankcij zoper Rusijo, poleg prepovedi izvoza dragocenih kovin še prepoved izvoza luksuznih avtomobilov, nakita, kozmetike in alkoholnih pijač. Za izvoz zlata v Rusijo bo na Japonskem tako po novem potrebna predhodna odobritev japonskega finančnega ministra.
Erdogan: V rokah obeh strani je, da končata to tragedijo. V Istanbulu tudi Abramovič
"V rokah obeh strani je, da končata to tragedijo," je sicer na začetku današnjih pogajanj rekel Erdogan, ki je v dobrih odnosih tako s Kijevom kot z Moskvo.
Pogajanjem v Istanbulu se je pridružil tudi ruski milijarder Roman Abramovič, je povedal tiskovni predstavnik turškega predsednika Ibrahim Kalin. Abramovič je prispel skupaj z rusko delegacijo, ni pa njen uradni član. Vključen je v stike med Moskvo in Kijevom, je novinarjem pojasnil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Njegovo sodelovanje sta odobrili obe strani, je dodal.
Na posnetkih, ki so jih predvajali turški mediji, ga ni za glavno mizo obeh delegacij. Sedel je poleg Ibrahima Kalina, navaja BBC. Kalin naj bi pomagal usklajevati več srečanj med ruskim oligarhom in enim od članov ukrajinske delegacije v istanbulskih hotelih.
O ruskem oligarhu, ki bi bil rad mirovni posrednik, so zadnje dni poročali, da naj bi bil po pogovorih 3. marca, ko je bil v ukrajinski prestolnici s še dvema pogajalcema, imel simptome, ki so spominjali na zastrupitev z živčnim plinom. Po drugih virih pa naj bi bile te vesti lažne in Abramovičevo počutje dobro. Peskov je informacije o domnevni zastrupitvi Abramoviča danes kot skregane z realnostjo zavrnil. Gre za informacijsko vojno, je izjavil.
Pred začetkom pogovorov je ukrajinski zunanji minister Dmitrij Kuleba poudaril, da se ne bodo pogajali o menjavi ljudi, zemlje ali suverenosti. Na pogovorih si želijo rešiti vsaj humanitarna vprašanja, glavni cilj pa je zagotovitev prekinitve ognja.
Ukrajina odprla humanitarne koridorje za evakuacijo civilistov
Ukrajina je sporočila, da je ponovno odprla humanitarne koridorje za evakuacijo civilistov z območij spopadov - dan po premoru zaradi domnevnih poročil o možnih ruskih napadih. Odprli naj bi tri koridorje, med drugim iz Mariupolja.
Prvi koridor bo potekal od obleganega mesta Mariupolj do Zaporožja z osebnimi avtomobili, pridružili pa se jim bodo tudi prebivalci Mariupolja, ki so se uspeli umakniti v Berdjansk, je podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk sporočila v videoizjavi na Telegramu.
Drugi koridor bo iz Melitopola, ki so ga zasedle ruske sile, do Zaporožja. Tretji pa iz Energodara, kjer stoji jedrska elektrarna Zaporožje, ki so jo zavzele ruske sile, do mesta Zaporožje.
Ljudje pa ne bežijo samo iz obleganih mest in vasi, ampak še naprej tudi zapuščajo državo. Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je Ukrajino, kjer je pred invazijo živelo okoli 44 milijonov ljudi, zapustilo več kot 3,9 milijona ljudi. Od tega se jih je 2,3 milijona zateklo v sosednjo Poljsko.
Medtem ko val beguncev ne pojenja, pa se mnogi Ukrajinci tudi vračajo. Po podatkih ukrajinske mejne policije se je od začetka ruske invazije pred štirimi tedni in pol iz tujine vrnilo okoli 510.000 ljudi. Samo v zadnjem tednu jih je prišlo 110.000, je v ponedeljek za nemški dnevnik Die Welt povedal tiskovni predstavnik mejne policije Andrij Demčenko. Povečini gre za moške, v glavnem se vračajo s Poljske.
Po podatkih poljske mejne policije se je v Ukrajino od začetka invazije 24. februarja vrnilo okoli 352.000 Ukrajincev.
Vučić: Če se bodo želeli pogajati v Beogradu, nas ne bodo motili
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je med gostovanjem na srbski televiziji Happy v ponedeljek povedal, da je Rusiji in Ukrajini kot mesto za mirovna pogajanja ponudil Beograd: "Želimo si, da bi čim prej prišlo do miru. Če nekdo misli, da je Beograd dobro mesto za to, bomo srečni, da ga ponudimo našim prijateljem iz Ukrajine, pa tudi iz Rusije."
Ruski zunanji minister Segej Lavrov po njegovih besedah ni rekel, da bo Beograd mesto za mirovna poganja, ampak da bi bilo dobro mesto za to.
"Če se bodo želeli pogajati v Beogradu, nas ne bodo motili. Večkrat sem govoril z Lavrovom in vse dobro razume," je dejal Vučić. Govoril je tudi z ruskim veleposlanikom Aleksandrom Bocan-Harčenkom in ukrajinskim veleposlanikom Oleksandrom Aleksandrovičem. "Dobro razumeta Srbijo in naše odnose ter odlično govorita srbsko. Mi nimamo veleposlanika, ki bi na primer govoril ukrajinsko," je pojasnil.
V ruskem napadu v Mikolajivu najmanj sedem mrtvih
V ruskem napadu, ki je delno uničil stavbo regionalne vlade v pristaniškem mesto Mikolajiv na jugu Ukrajine, je bilo danes ubitih najmanj devet ljudi, vsaj 28 pa je ranjenih, je sporočilo ukrajinsko generalno tožilstvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Kot je pokazala preiskava (...), so ruske oborožene sile izvedle raketni napad" na stavbo, "trenutno je potrjenih devet mrtvih in 28 ranjenih", so sporočili iz urada ukrajinske generalne tožilke Irine Venediktove. Zelenski je pred tem sporočil, da je umrlo najmanj sedem ljudi, 22 pa je ranjenih.
Napadi na Mikolajiv se sicer vrstijo že več tednov. Regionalni guverner Vitalij Kim je objavil fotografijo, na kateri je dobro viden krater v večnadstropni stavbi, ki ga je za seboj pustila raketa. "Polovica stavbe je popolnoma uničena," je dejal Kim.
"Kar zadeva ljudi in žrtve, smo vsi v božjih rokah in večina je čudežno pobegnila, ne vem kako. Zdaj ostaja ujetih še nekaj civilistov, za katere upamo, da jih bomo izvlekli iz ruševin," je še dodal Kim.
"V Mikolajivu ni vojaških ciljev, prebivalci mesta niso predstavljali grožnje Rusiji. Vendar so tako kot vsi Ukrajinci postali tarča ruskih napadov," pa je v govoru v danskem parlamentu dejal Zelenski.
Koliko prostovoljcev se bori v Ukrajini?
Sedem držav članic Evropske unije je v ponedeljek pozvalo svoje državljane, naj se ne pridružijo boju proti ruskim silam v Ukrajini. Poziv so izdali pravosodni ministri Francije, Nemčije, Nizozemske, Španije, Italije, Luksemburga in Belgije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ministri so soglasno odsvetovali Evropejcem, da se pridružijo prostovoljnim borcem v vojni v Ukrajini, je sporočilo belgijsko pravosodno ministrstvo po srečanju skupine.
Po ruski invaziji na Ukrajino 24. februarja je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski odprto povabil vse tujce, ki so pripravljeni pomagati v boju proti ruskim vojakom. Po podatkih ukrajinskih oblasti se je do 6. marca na poziv odzvalo okoli 20.000 ljudi.
