V srditi ofenzivi ruske sile še naprej skušajo obkoliti Severodoneck in Lisičansk, poročajo tuje tiskovne agencije.
V nekaterih delih vzhodne Ukrajine je "sovražnik očitno v prednosti glede opreme in števila vojakov", a se ukrajinske sile upirajo izjemno nasilni ofenzivi, je v sredo zvečer v videonagovoru dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Potrebujemo pomoč naših partnerjev, zlasti orožje," je Zelenski ponovil pozive Zahodu. Po njegovih besedah svet ni bil pripravljen na "ukrajinsko hrabrost", mednarodno skupnost pa je okrcal, da preveč pozornosti namenja interesom Rusije in premalo interesom Ukrajine.
Posebej se je obregnil ob nekdanjega ameriškega državnega sekretarja Henryja Kissingerja, ki je namignil, da bi Ukrajina za končanje vojne morda morala žrtvovati del ozemlja, poroča AFP. Kissinger je namreč udeležencem Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu dejal, da bi bila idealna vrnitev v "status quo" pred rusko invazijo 24. februarja.
Ruske sile, ki si prizadevajo prevzeti popoln nadzor nad regijama Doneck in Lugansk, medtem še naprej vodijo srdito ofenzivo na vzhodu Ukrajine.
"Sovražnikove sile sočasno v več smereh napadajo položaje naših enot. Pred nami je izjemno težka in dolga faza bojevanja," je na novinarski konferenci povedala namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar. "Razmere ostajajo težke in kažejo znake nadaljnjega zaostrovanja. Zavedati se moramo, da je to vojna in da so izgube na naši strani žal neizogibne."
Načelnik generalštaba ukrajinske vojske Oleksij Gromov je danes priznal, da je Rusija v spopadih v Lugansku trenutno v premoči tako pri letalstvu kot topništvu. Kot je zatrdil, se ukrajinske sile na vso moč trudijo, da bi to situacijo spremenile. Pri hitrejši zmagi bi jim pomagala predvsem hitrejša dostava modernega orožja iz partnerskih držav, je ponovil pozive politikov v Kijevu. O razmerah v Severodonecku, ki je v zadnjem času tarča silovitih ruskih napadov, pa je dejal, da so "težke, a stabilne".
Rusija za blokade izvoza žita iz Ukrajine obtožuje Zahod
Zahodne države načrtno preprečujejo izvoz žita iz zasedenih predelov Ukrajine, s čimer poslabšujejo stanje svetovne prehranske varnosti, je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. V Moskvi zagotavljajo, da bodo vzpostavili koridorje za izvoz hrane, če bodo mednarodne sankcije proti Rusiji odpravljene.
Peskov je dejal, da Kremelj zavrača obtožbe, da pošiljke žita ne morejo doseči svojih ciljev zaradi Rusije. "Nasprotno, obtožujemo zahodne države, da so sprejele številne nezakonite ukrepe, ki so pripeljali do te blokade," je njegove navedbe povzela francoska tiskovna agencija AFP.
Rusija trdi, da bodo v Ukrajini vzpostavili prehranske koridorje, s pomočjo katerih bi se lahko izognili svetovni prehranski krizi, toda le v primeru, če bodo odpravljene nekatere mednarodne sankcije, uvedene proti Moskvi.
Sankcije in vojaške operacije so prekinile dobavo gnojil, pšenice in drugega blaga iz Rusije in Ukrajine, ki skupaj pridelata približno 30 odstotkov svetovnih zalog pšenice, dodaja AFP.
"Okupatorji so obstreljevali več kot 40 mest v regijah Doneck in Lugansk ter uničili ali poškodovali 47 civilnih objektov, vključno z 38 hišami in šolo. Zaradi tega obstreljevanja je umrlo pet civilistov, 12 pa jih je bilo ranjenih," je po poročanju BBC sporočila ukrajinska vojska.
Ruske sile se vse bolj približujejo mestu Severodoneck, kjer je pred vojno živelo približno 100.000 ljudi. V sredo je guverner regije Sergij Gajdaj dejal, da so ruske enote napredovale tako blizu mesta, da lahko nanj streljajo z minometi. Po njegovih besedah je mesto "preprosto uničeno".
Ukrajina je Rusijo obtožila "izsiljevanja", potem ko je Moskva ponudila odpravo blokade črnomorskih pristanišč v zameno za odpravo sankcij, ki jih je proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini uvedel Zahod.
"Boljšega primera izsiljevanja v mednarodnih odnosih ne bi mogli najti," je v Davosu v sredo opozoril ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Pozval je k nadaljnjim sankcijam proti Rusiji in dejal, da popuščanje tej državi še nikoli ni prineslo rezultatov.
Moskva kaže na YouTube in grozi z izgonom novinarjev
Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva je zagrozila z izgonom ameriških novinarjev, če bo YouTube še naprej blokiral prenose tedenskih novinarskih konferenc zunanjega ministrstva.
"Nekaj mojih novinarskih konferenc je bilo blokiranih. Če jih bo YouTube ponovno blokiral, bo en novinar oz. en ameriški medij odšel domov," je na okrogli mizi dejala Marija Zaharova.
Na muho je Zaharova vzela tudi poljske medije, "glede na to, da vse to nadzira gospa s poljskim državljanstvom", pri čemer je imela v mislih izvršno direktorico platforme YouTube Susan Wojcicki, ameriško državljanko poljskega rodu. Dodala je, da se glede na stališča Poljske do Rusije ne nameravajo ustaviti zgolj pri izgonu ameriških medijev.
Odkar je Rusija 24. februarja začela invazijo na Ukrajino, je YouTube izbrisal kanale številnih proruskih medijev, vključno s kanali, povezanimi s televizijo RT in portalom Sputnik, ki sta v lasti ruske države.
Putin italijanskega premierja pozval k umiku sankcij
Rusija je pripravljena znatno prispevati k premagovanju globalne prehranske krize, če bo Zahod umaknil sankcije, je v telefonskem pogovoru z italijanskim premierjem Mariom Draghijem dejal ruski predsednik Vladimir Putin.
Putin se je med pogovorom dotaknil vprašanja varne plovbe, pri čemer je omenil vzpostavitev humanitarnih koridorjev za civilne ladje, ki jih je napovedala ruska stran. Po ocenah Rusije je v šestih ukrajinskih pristaniščih ujetih 70 tujih ladij iz 16 različnih držav.
Ruski predsednik je še enkrat več kot neutemeljene označil obtožbe, da je Rusija kriva za naraščajoče težave pri dobavi hrane po svetu, so zapisali v sporočilu za javnost iz Kremlja.
Italijanska stran je v svojem sporočilu za javnost izpostavila pomen telefonskega pogovora za iskanje skupnih rešitev za prehransko krizo.
Ruski predsednik Vladimir Putin je po videopovezavi sodeloval na ekonomskem forumu postsovjetskih republik v Kirgistanu in med drugim o odhodu zahodnih firm iz Rusije zaradi vojne v Ukrajini rekel, da je tako morda najbolje. A tudi, da Rusije ni mogoče odrezati od zahodne tehnologije, kljub sankcijam. Po besedah Putina je pomembno, da se Rusija odmakne od bančnega sistema SWIFT (nekaj največjih ruskih bank je bilo iz sistema suspendiranih), in to "v sodelovanju s partnerji iz nekdanje Sovjetske zveze".
Kancler Scholz: Putin ne bo mogel diktirati ...
Ruski predsednik Vladimir Putin ne bo mogel diktirati miru v vojni, v kateri ne bo zmagal, je na zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu dejal nemški kancler Olaf Scholz. Po njegovih besedah je Putinu spodletelo pri vseh strateških ciljih, ki si jih je zadal glede Ukrajine. Ruski načrt zavzeti celotno Ukrajino je zdaj še bolj oddaljen, kot je bil na začetku vojne 24. februarja, saj se je Ukrajina odločno uprla, je dejal nemški kancler. Po njegovih besedah je Putin podcenil odločnost in moč zaveznic, ki so obsodile njegovo agresijo. Scholz je dejal, da si želi Putin vrnitve svetovnega reda, v katerem močnejši diktira, kaj je prav. "To je poskus vrniti nas nazaj v čas, ko je bila vojna običajno sredstvo politike," je dodal.
"Naš cilj je popolnoma jasen - Putin ne sme zmagati v tej vojni. In prepričan sem, da ne bo zmagal," je dejal nemški kancler. Po njegovem mnenju pa se bo začel ruski predsednik resno pogajati o miru šele, ko bo dojel, da ne more zlomiti ukrajinske obrambe.
Scholz je napovedal nadaljevanje podpore Kijevu, pri čemer pa ni omenjal kritik, ki jih je iz Kijeva deležen Berlin, češ da prepočasi ukrepa pri dobavah težkega orožja Ukrajini. Pravi, da je brutalnost ruske vojne povezala ukrajinski narod in dve državi, Finsko in Švedsko, spodbudila k vstopu v zvezo Nato.
Zaradi ruske invazije po njegovem na kocki ni le državnost Ukrajine, temveč celoten sistem mednarodnega sodelovanja, ki je bil zasnovan po obeh svetovnih vojnah. To je sistem, ki oblast podreja zakonu, prepoveduje nasilje ter zagotavlja svobodo, varnost in blaginjo. "V tem večpolarnem svetu različne države z vse večjim vplivom zahtevajo večjo politično udeležbo," je dejal in opozoril, da so vlade predolgo enačile demokracijo z Zahodom. In prav zato je države, kot so Južna Afrika, Senegal, Indija, Indonezija in Argentina, povabil, naj se udeležijo letošnjega vrha članic skupine G7, ki bo potekal konec junija.
Pozval je tudi k novim oblikam mednarodnega sodelovanja in iskanju pametnejših rešitev za svetovne probleme. "Deglobalizacija je napačna pot. Potrebujemo novo, drugačno globalizacijo, ki bo spodbujala pametne in trajnostne rešitve za podnebne spremembe, ter odločno ukrepanje v prehranski krizi ali v boju proti pandemijam," je poudaril.