Ukrajinska vojska je v izjavi za javnost sporočila, da "skuša sovražnik uničiti obrambo ukrajinskih sil" okoli regij zahodno in severozahodno od prestolnice Kijev, da bi jo blokirali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Velik konvoj ruskih vojaških vozil, ki je bil nazadnje opažen severozahodno od prestolnice v bližini letališča Antonov, naj bi se medtem večinoma razpustil, kažejo satelitski posnetki ameriškega podjetja Maxar po poročanju tiskovne agencije Reuters.
Na severovzhodnem delu Kijeva pa so zbrana številna ruska oklepna vozila. V predmestjih Buča in Irpin potekajo srditi spopadi za nadzor nad glavno avtocesto, ki vodi proti prestolnici.
Ruske sile sicer oblegajo vsaj štiri večja ukrajinska mesta. Ruska vojska verjetno glede na obveščevalne podatke britanskega obrambnega ministrstva premešča svoje sile in se pripravlja na nove ofenzivne aktivnosti v prihodnjih dneh. "To bi lahko vključevalo tudi operacije proti prestolnici Kijev," je britansko ministrstvo zapisalo na Twitterju.
Srditi spopadi potekajo v pristaniškem mestu Mariupolj, kjer je bila v sredinem napadu ruske vojske uničena porodnišnica. Zelenski je sporočil, da je v Mariupolj poslal konvoj tovornjakov s hrano, vodo in zdravili. Vendar pa so "okupatorji sprožili tankovski napad ravno tam, kjer naj bi bil ta koridor", je dejal v videonagovoru. To je označil za "odkrit teror", poroča AFP.
Župan Mariupolja Vadim Bojčenko je medtem dejal, da so ruska vojaška letala v četrtek stanovanjska območja ciljala "vsake pol ure", pri čemer so "pobijali civiliste, starejše, ženske in otroke".
Razmere v mestu je opisal kot "apokaliptične". Po njegovih besedah je v desetih dneh stalnih napadov na mesto tam umrlo že več kot 1200 civilistov.
Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je ob tem sporočil, da se nekateri prebivalci že borijo za hrano, številni pa so ostali brez pitne vode. "Nekateri ljudje še imajo hrano, vendar ne vem, koliko časa bo to še trajalo. Številni nimajo hrane za otroke," so sporočili iz ICRC.
Druga mesta je sicer v zadnjih dneh po humanitarnih koridorjih zapustilo okoli 100.000 civilistov, od tega 40.000 samo v četrtek, je sporočil ukrajinski predsednik. Večina je pobegnila iz mest Sumi na severovzhodu države, Izjum na vzhodu in območij severozahodno od Kijeva, navajajo ukrajinske oblasti.
Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je izrazila upanje, da bodo danes omogočili evakuacijo prek 12 humanitarnih koridorjev. Med drugim so predvideni koridorji iz Mariupolja v Zaporožje, iz Sumija v Poltavo in Borodjanke v Kijev.
Ruske oblasti so v četrtek sporočile, da bodo vsak dan odprti humanitarni koridorji za evakuacijo civilistov pred spopadi v Ukrajini, ki bodo vodili na rusko ozemlje. V Kijevu sicer vztrajajo, da evakuacijske poti ne smejo voditi v Rusijo.
Ukrajina: Rusi so ugrabili župana Melitopolja
Ukrajinsko zunanje ministrstvo je rusko vojsko obtožilo, da je ugrabila župana Melitopolja, poroča BBC. Uradniki so sporočili, da je ruska vojska danes popoldne ugrabila Ivana Fedorova in ga obtožila terorizma. Hkrati na ministrstvu poudarjajo, da gre za vojni zločin.
Ruske oblasti tega še niso komentirale. Ukrajinski politični analitik Mattia Nelles pa je objavil posnetek nadzorne kamere, ki naj bi prikazovala ruske vojake, ki so iz zgradbe mestnega sveta odpeljali župana.
Melitopolj na jugu Ukrajine je ruska vojska okupirala že v prvih dneh invazije. Sredi tega tedna je Fedorov za BBC povedal, da meščani ne sodelujejo z Rusi.
Pentagon: Ni znakov o beloruskih vojakih v Ukrajini
ZDA nimajo dokazov, da bi bili vojaki Belorusije, ki velja za tesno zaveznico Rusije, v Ukrajini, je danes sporočil Pentagon. "Nismo videli nobenih znakov, da bi se beloruske enote ali sile premaknile v Ukrajino," je novinarjem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby.
Dodal je, da ZDA nimajo nobenih znakov o neposredni vpletenosti beloruskih sil, kar pa "ne pomeni, da se to ne bi moglo zgoditi, ali da se ne bo zgodilo."
Tiskovni predstavnik Pentagona je še dejal, da so ZDA zaznale navedbe beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, da bi sile njegove države "prišle v obrambo ruskih sil, če bi bile napadene".
"To je prvič, da je kaj rekel o morebitni vpletenosti Belorusije" je še dejal Kirby in dodal, da "trenutno ni znakov, da bi se to dogajalo ali da se to obeta".
Neimenovani visoki ameriški obrambni uradnik je danes ob tem navedel, da so ruske sile iz Belorusije v Ukrajino izstrelile več kot 80 raket, kar predstavlja približno deset odstotkov od več kot 800 ruskih raket, izstreljenih nad Ukrajino od začetka invazije. Znotraj Ukrajine so ruske čete po njegovih navedbah izstrelile skoraj 400 izstrelkov, slabo polovico pa iz Rusije.
Ruska vojska prvič sprožila napade na zahodu Ukrajine
Ruska vojska je prvič od začetka invazije na Ukrajino napadla tudi mesta na zahodu te države. Med drugim o eksplozijah poročajo iz Ivano-Frankivska in Lucka, kjer sta bila ubita dva vojaka. O letalskih napadih, ki so zahtevali najmanj eno smrtno žrtev, pa poročajo tudi iz Dnepra. V mestu Izjum na vzhodu je bila napadena psihiatrična bolnišnica.
O bombardiranju med drugim poročajo iz mesta Ivano-Frankivsk na jugozahodu države, južno od Lvova. "Sovražnik je zadel Frankivsk," je na Facebooku zapisal tamkajšnji župan.
Ljudi je pozval, naj ostanejo doma, in jim sporočil, da jih bo obvestil, ko bo nevarnost mimo. Pozval jih je še, naj ne delijo fotografij ali posnetkov eksplozij, na spletu poroča britanski BBC.
O raketnem napadu na letališče pa poročajo iz Lucka, ki leži severno od Lvova. Župan Lucka je potrdil eksplozije v bližini letališča in tovarne za popravilo letal.
"Ob 5.45 je ruski bombnik na vojaško letališče Luck izstrelil štiri rakete," je povedal predstavnik regionalnih oblasti Jurij Pohuljajko. Dejal je, da sta bila v napadu dva vojaka ubita, šest pa ranjenih.
Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo napade na ti dve mesti. Sporočili so, da so z "visoko natančnimi napadi dolgega dosega" zadeli vojaški letališči v teh dveh mestih na zahodu Ukrajine.
O ruskih napadih pa poročajo tudi iz mesta Dneper, ki leži vzhodneje v osrednjem delu države. Ena eksplozija naj bi prizadela dvonadstropno tovarno čevljev. Drugi dve pa naj bi odjeknili v bližini vrtca in večstanovanjskega poslopja, poročanje ukrajinskih medijev povzema BBC. Iz mesta poročajo o najmanj eni smrtni žrtvi med civilisti.
Nočni letalski napadi so zadeli tudi mesta Sumi na severovzhodu, Harkov na vzhodu in Černigiv na severu. V kraju Nižin v bližini Černigiva sta bila v obstreljevanju z raketnimi sistemi ubita dva človeka, še osem pa ranjenih. V Černigivu pa je bil v napadih poškodovan vodovod, zaradi česar so ga zaprli, navajajo lokalne oblasti.
V Harkovu je bil tarča ruskega napada znova inštitut za jedrske raziskave, a po zagotovilih guvernerja harkovske regije Olega Sinegubova ni nevarnosti za civilno prebivalstvo, navajajo tuje tiskovne agencije.
Sinegubov je sporočil še, da so ruske sile napadle tudi psihiatrično bolnišnico v mestu Izjum. V času napada je bilo v njej 330 bolnikov, nekateri med njimi potrebujejo invalidske vozičke, nekateri pa se sploh ne morajo premikati. 73 so jih evakuirali. Število morebitnih smrtnih žrtev oziroma ranjenih še ugotavljajo, je dejal guverner.
Na nove napade se je že odzval svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. "Velika ukrajinska mesta so znova tarča uničujočih napadov," je zapisal na Twitterju. "Ruska uničujoča vojna proti civilistom in velikim mestom se nadaljuje," je dodal.
Rusko obrambno ministrstvo je medtem zatrdilo še, da so proruski separatisti zasedli mesto Volnovaha severno od pristaniškega mesta Mariupolj, kjer v zadnjih dneh potekajo srditi spopadi.
Rusija in Ukrajina zaenkrat brez zagotovil IAEA glede varnosti jedrskih elektrarn
Zunanja ministra Rusije in Ukrajine Sergej Lavrov in Dmitro Kuleba Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) na pogovorih v Turčiji nista podala zagotovil o varnosti ukrajinskih jedrskih elektrarn, je sporočil direktor IAEA Rafael Grossi. Sta pa obe strani izrazili pripravljenost na sodelovanje z agencijo.
Grossi se je v četrtek v turški Antalyi ločeno sestal s Kulebo in Lavrovom, ki sta se tam srečala tudi med seboj.
"Imeli smo dobra srečanja, ne enostavna, a resna," je direktor IAEA povedal po vrnitvi na Dunaj, kjer ima agencija sedež, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Obe strani sta se strinjali, da je treba nekaj narediti. Oboji so pripravljeni sodelovati z IAEA," je še povedal Grossi. Dodal je, da bo skušal v prihodnjih dneh doseči "kaj bolj konkretnega". "Razmere so zelo slabe, hitro moramo ukrepati," je poudaril.
Iz agencije so kasneje v četrtek sporočili, da jih je Kijev obvestil, da je izgubil "čisto vse stike" z jedrsko elektrarno v Černobilu. Dan prej so v elektrarni ostali brez elektrike.
Zaenkrat na IAEA niso mogli potrditi, ali je bila električna energija znova vzpostavljena, saj se je ustavila tudi komunikacija prek elektronske pošte.
Že v sredo so sicer sporočili, da so prenehali prejemati podatke nadzornih sistemov jedrskih elektrarn v Černobilu in tudi Zaporožju, ki so namenjeni preverjanju, ali se jedrski material uporablja zgolj v miroljubne namene. Nadzor nad obema elektrarnama so sicer v okviru invazije na Ukrajino prevzeli Rusi.
Tiskovni predstavnik ruskega ministrstva Igor Konašenkov je zatrdil, da so sile samooklicane Ljudske republike Doneck zmanjšale tudi obroč okoli Mariupolja.
Povedal je še, da so te sile zasedle še štiri druga mesta in napredovale za skupno šest kilometrov v ukrajinsko ozemlje. Ruska vojska je prav tako nadaljevala napade in napredovala dodatnih 17 kilometrov, je zatrdil.
V Ukrajini je bilo po njegovih trditvah doslej uničenih več kot 3000 vojaških objektov, česar po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ni mogoče neodvisno preveriti.
Ruska vojska je sicer doslej napadala predvsem območja na jugu in vzhodu Ukrajine, pa tudi prestolnico Kijev. Napadi na Luck in Ivano-Frankivsk so prvi na zahodu države od začetka invazije na Ukrajino pred dvema tednoma. Mesti ležita severno in južno od Lvova, kamor so se pred napadi zatekli številni Ukrajinci.
Putin: V pogovorih s Kijevom pozitivni premiki
V pogovorih med Moskvo in Kijevom glede vojne v Ukrajini je prišlo do "pozitivnih premikov", je danes dejal ruski predsednik Vladimir Putin, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Prišlo je do določenih pozitivnih premikov, so me obvestili naši pogajalci," je Putin povedal na srečanju z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom v Moskvi. Dodal je, da pogajanja zdaj "potekajo skoraj na dnevni ravni".
Svojemu tesnemu zavezniku je ruski predsednik zagotovil, da ga bo obveščal o poteku pogovorov.
Delegaciji Kijeva in Moskve sta doslej opravili tri kroge pogovorov v Belorusiji, v četrtek pa sta se v Turčiji sestala tudi zunanja ministra obeh držav Sergej Lavrov in Dmitro Kuleba.
Doslej so se dogovorili zgolj o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov iz obleganih ukrajinskih mest. A se strani medsebojno obtožujeta blokade evakuacije.
ZN svari pred morebitnimi vojnimi zločini v Ukrajini
Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice (UNHCR) je dokumentiral številne ruske napade na civilne tarče v Ukrajini, ki bi lahko bili vojni zločini, je danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejala neimenovana tiskovna predstavnica UNHCR.
"Ruske oblasti opozarjamo, da so načrtni napadi na civiliste in civilne objekte ter bombardiranje območij v mestih in vaseh ter druge oblike napadov po mednarodnem pravu prepovedani in lahko predstavljajo vojne zločine," je dejala tiskovna predstavnica.
Poudarila je tudi, da je bila stavba, ki je bila pred nekaj dnevi napadena v Mariupolju, delujoča porodnišnica. V napadu je bilo ranjenih 17 civilistov, poročila o treh mrtvih pa še vedno preiskujejo. Ruske oblasti sicer trdijo, da je bil v stavbi tabor ukrajinskih borcev.
Ruske sile v napadih na civilne tarče v Ukrajini uporabljajo rakete in težke artilerijske izstrelke, obstajajo pa tudi verodostojna poročila o uporabi kasetnega streliva. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bilo od začetka vojne 24. februarja napadenih najmanj 26 zdravstvenih ustanov, v katerih je bilo ubitih 20 ljudi, 34 pa je bilo ranjenih.
Iz Kremlja so sicer danes sporočili, da ne izključujejo možnosti srečanja Putina in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, a mora biti srečanje temeljito pripravljeno, da bi dalo rezultate.
Najprej morajo delegacije in ministri opraviti svojo nalogo, da se predsednika ne bosta srečala, samo zato, da se bosta, ampak da bosta lahko dosegla rezultate, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Voditelji EU napovedali četrti sveženj sankcij proti Rusiji
Voditelji članic EU so danes v Versaillesu v senci ruske vojne v Ukrajini sprejeli izjavo, s katero se zavezujejo k nadaljnjim odločnim korakom za krepitev evropske suverenosti, zlasti s postopno odpravo odvisnosti od ruske energije in krepitvijo obrambnih zmogljivosti. Napovedali so tudi četrti sveženj sankcij proti Rusiji.
Versajska izjava se bo zapisala v anale evropskega projekta, saj je načrt strateške suverenosti unije, je izpostavil predsednik Evropskega sveta Charles Michel po koncu dvodnevnega neformalnega vrha.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je do sredine maja napovedala predlog za postopno odpravo odvisnosti od ruskega plina, nafte in premoga do leta 2027 ter analizo vrzeli v obrambnih naložbah. Napovedala je tudi predloge za spoprijemanje s problemom rastočih cen hrane.
Prav tako je predsednica komisije po koncu vrha napovedala četrti sveženj sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, ki bo po njenih besedah še dodatno osamil Rusijo od globalnega gospodarskega sistema in ohromil financiranje vojne.
Za zmanjšanje energetske odvisnosti so se voditelji zavezali k postopni odpravi odvisnosti od ruske energije z diverzifikacijo dobave, pospešitvijo razvoja obnovljivih virov energije, izboljšanjem povezljivosti energetskih mrež v uniji in povečanjem zalog plina.
S ciljem krepitve obrambnih zmogljivosti so se zavezali k znatni krepitvi obrambnih izdatkov in deleža obrambnih proračunov za obrambne naložbe, kar sicer predvidevajo tudi obrambni cilji zveze Nato.
Za zagotovitev trdnejših gospodarskih temeljev so se vnovič zavezali k zmanjšanju strateške odvisnosti, na primer na področju čipov, zdravja in hrane.
Suverenost pomeni, da lahko sami izbiramo partnerje, od katerih nismo odvisni, je poudaril gostitelj neformalnega vrha, francoski predsednik Emmanuel Macron.
Finski predsednik za pogovore Putina z Zelenskim
Finski predsednik Sauli Niinisto je v telefonskem pogovoru s Putinom izpostavil potrebo po prekinitvi ognja v Ukrajini, kjer že dva tedna traja ruska invazija, in vzpostavitvi humanitarnih koridorjev. Niinisto je klic izkoristil tudi za poziv Putinu k pogovorom z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim.
Pahor za diplomatsko rešitev med Moskvo in Kijevom
Predsednik Borut Pahor, ki se na povabilo turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana udeležuje diplomatskega foruma v turškem mestu Antalya, je danes dejal, da moramo storiti vse za takojšnjo prekinitev ognja v Ukrajini in spodbuditi obe strani k diplomatski rešitvi. Izrekel se je tudi proti zaprtju zračnega prostora s strani zveze Nato.
Opozoril je na vse hujšo katastrofo in globoko človeško trpljenje v Ukrajini, ki močno vpliva tudi na javno mnenje na Zahodu, so sporočili iz njegovega urada. Pri tem je poudaril, da je treba doseči takojšnjo prekinitev ognja in zagotoviti varno evakuacijo civilistov po humanitarnih koridorjih. Opozoril je tudi na varnost in zaščito jedrskih objektov v Ukrajini, so še zapisali v sporočilu, ki so ga objavili na Twitterju.
Niinisto, čigar država meji na Rusijo, je pogovor s Putinom izkoristil za to, da je še enkrat opozoril na pripravljenost Zelenskega, da bi se neposredno pogovarjal z ruskim predsednikom. Niinisto se je pred Putinom o ruski invaziji in njenih humanitarnih posledicah pogovarjal tudi z Zelenskim, ki je Putina sicer že večkrat pozval k neposrednim pogovorom za končanje konflikta.
Biden napovedal odvzem trgovinskega statusa Rusiji
Ameriški predsednik Joe Biden je napovedal, da bo skupaj z državami skupine G7, EU in zveze Nato Rusiji odvzel trgovinski status "države z največjimi ugodnostmi" in vrsto drugih ukrepov za sankcioniranje Rusije zaradi vojne proti Ukrajini. Biden je dejal, da gre za nov uničujoč udarec ruski ekonomiji.
Na koncu izjave je Biden na kratko odgovoril na vprašanje o ruskih obtožbah na račun ZDA, da v Ukrajini proizvajajo biološko in kemično orožje, kar na Zahodu razumejo kot napoved Rusije, da bo sama uporabila kemično orožje. Biden je dejal le, da bi Rusija v tem primeru plačala visoko ceno.
Biden je dejal, da bodo ZDA z zavezniki, ki predstavljajo 50 odstotkov svetovne ekonomije, Rusiji odvzeli poseben trgovinski status, to je status države z najvišjimi trgovinskimi ugodnostmi, kar je najmanj carin in največ uvoza in izvoza. "To bo še en uničujoč udarec ruski ekonomiji, ki že trpi pod sankcijami," je dejal Biden.
Zahvalil se je kongresnikom obeh strank, da so pripravljeni sprejeti ustrezen zakon, še posebej pa predsednici predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, da je počakala s tovrstno zakonodajo, dokler mu ni uspelo doseči soglasja med zavezniki.
Drugi ukrepi, ki jih je navedel Biden, je prepoved uvoza v ZDA ruskega kaviarja oziroma morske hrane, vodke in diamantov. Iz ZDA bo v Rusijo prepovedano prodajati luksuzno blago, da bi na tak način prizadeli oligarhe, ki podpirajo Putina. Rusija tudi ne bo več imela dostopa do posojil pri Mednarodnem denarnem skladu (IMF) in Svetovni banki.
"Putin je agresor, ki mora plačati ceno. Ne more voditi vojne, ki ogroža temelje mednarodnega miru in stabilnosti, potem pa si sposojati denar od mednarodnih organizacij," je dejal Biden.
Napovedal je širitev seznama sankcij z dodatnimi ruskimi oligarhi in nadaljevanje lova na njihovo luksuzno lastnino po svetu. "Podpirajo Putina, kradejo Rusom, nato pa skrivajo denar v naših državah. Morajo deliti bolečino sankcij," je dejal Biden.
Opisal je propadanje ruske ekonomije, omenil podpis predloga zakona, ki zagotavlja 14 milijard dolarjev pomoči za Ukrajino, sprejet v predstavniškem domu in senatu kongresa. Napovedal je nadaljevanje pomoči Ukrajini, njenim beguncem in obrambo vsakega centimetra ozemlja zveze Nato.
"Avtokrati in nadobudni diktatorji ne bodo narekovali, kam bo šel ta svet. Smo enotni in ne bomo odnehali," je še dejal predsednik ZDA.
Vrh EU: Ukrajina sodi v evropsko družino, a hitrega članstva ne bo
Ukrajina sodi v evropsko družino, so poudarili voditelji članic EU po prvem dnevu neformalnega zasedanja v Versaillesu, ki se je končal sredi noči. A želenih jamstev glede čimprejšnjega članstva v uniji država, ki je v primežu vse bolj krvave vojne, ni dobila. Znova so odmevala opozorila, da hitre poti v unijo ni.
Voditelji so v zgodnjih jutranjih urah po dolgi razpravi sprejeli izjavo "o ruski vojaški agresiji nad Ukrajino" v petih točkah. Glede vprašanja članstva Ukrajine v EU ni bistvenih sprememb v primerjavi z osnutki. Ukrajina ni dobila jamstev glede hitre pridružitve uniji, ki jih želi.
Putin namerava v vojno v Ukrajini poslati tudi prostovoljce
Ruski predsednik Vladimir Putin je na današnji seji ruskega varnostnega sveta podprl načrt, da bi se prostovoljci, tudi iz tujine, lahko borili v Ukrajini, kamor je sicer že poslal na tisoče ruskih vojakov. Ukrajinske oblasti pa so se zavezale, da neusposobljenih civilistov, ki se želijo boriti proti Rusiji, ne bodo poslale na fronto, poroča BBC.
Putin je na seji ruskega varnostnega sveta dejal, da bi bilo treba tistim, ki se želijo prostovoljno boriti v silah, ki jih podpira Rusija, to dovoliti. "Če vidite, da obstajajo ljudje, ki želijo prostovoljno pomagati separatistom na vzhodu Ukrajine, potem jim morate iti naproti in jim pomagati pri premiku na bojna območja," je Putin dejal obrambnemu ministru Sergeju Šojguju.
Prostovoljcev, ki se želijo boriti na ruski strani, naj bi bilo več kot 16.000, večina pa bi jih prišla z Bližnjega vzhoda, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Kar zadeva dobavo orožja, zlasti zahodne proizvodnje, ki je končalo v rokah ruske vojske, seveda podpiram možnost, da se ga prenese separatistom v Lugansku in Donecku," je dodal in obrambnemu ministru naročil, naj pripravi ločeno poročilo o okrepitvi zahodne meje Rusije v povezavi z ukrepi, ki jih v tej smeri sprejemajo države Nata.
Ukrajinske oblasti pa so se zavezale, da novo oblikovane vrste neusposobljenih civilistov, ki se borijo proti Rusiji, ne bodo poslane v spopade na fronto. "To nima nobenega smisla. Naša vojska lahko zaustavi sovražnike, ker je motivirana, bolje usposobljena in oborožena," je v video nagovoru dejal ukrajinski obrambni minister Aleksej Reznikov. Poudaril je, da morajo naborniki vojsko redno obveščati o svojem bivanju in ohranjati stike z lokalnim nabornim centrom.
Po njegovih besedah se je enotam teritorialne obrambe države pridružilo že več kot 100.000 Ukrajincev in dodal, da se je iz Evrope vrnilo več kot 200.000 ukrajinskih državljanov, da bi pomagali v vojni.
Ruske sile naj bi v dveh tednih od začetka invazije ubile več ukrajinskih civilistov kot vojakov, je opozoril Reznikov. "Želim, da se to sliši ne le v Kijevu, ampak po vsem svetu," je dejal.
Ukrajinsko obrambno ministrstvo je opozorilo tudi, da Rusija v vojno vključuje tiste, ki nimajo bojnih izkušenj in da ruske sile skušajo nagovarjati ukrajinske vojne ujetnike, naj se borijo za njihovo stran.
Vrh EU je na neformalnem zasedanju v Versaillesu, ki poteka v znamenju vse bolj krvave ruske vojne v Ukrajini, Ukrajincem sicer zatrdil, da jih unija ne bo pustila samih ter da jim bo še naprej zagotavljala politično, finančno, materialno in humanitarno pomoč.
Prav tako so voditelji obljubili, da so odločeni še okrepiti pritisk na Rusijo in Belorusijo ter pripravljeni hitro sprejeti nadaljnje sankcije. Nizozemski premier Mark Rutte je v povezavi s tem pojasnil, da bodo nove sankcije, ki se pripravljajo, še bolj osredotočile ukrepe v prvih treh svežnjih.
Voditelji so poudarili tudi, da Ukrajina sodi v evropsko družino, a glede samega članstva so zgolj potrdili, kar piše v pridružitvenem sporazumu Ukrajine in EU, ki je začel veljati septembra 2017. V njem je le ohlapna referenca na članstvo: "EU priznava evropska pričakovanja Ukrajine in pozdravlja njeno evropsko izbiro."
Rusija od Italije zahteva vrnitev izposojenih umetnin
Rusija je zahtevala, naj italijanski muzeji vrnejo umetniška dela, izposojena iz Rusije. Po pisanju nemške tiskovne agencije dpa naj bi šlo za odziv na kritike ruske invazije na Ukrajino.
Iz Kraljeve palače in Galerije Italije v Milanu morajo najpozneje do konca meseca vrniti dela, ki so si jih izposodili od muzeja Ermitaž v Sankt Peterburgu. Kot je za italijansko tiskovno agencijo Adnkronos povedal Domenico Piraina iz Kraljeve palače, je direktor muzeja Ermitaž o tem vodji italijanskih institucij obvestil v pismu.
Med deli, katerih vrnitev zahteva muzej Ermitaž, je tudi Tizianova slika, ki so si jo v Kraljevi palači izposodili za razstavo o italijanskem renesančnem mojstru. Iz Galerije Italije zahtevajo vrnitev približno dvajsetih del. Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa se zahtevek za vrnitev tiče tudi slike španskega umetnika Pabla Picassa, ki je trenutno na ogled v Rimu.
Italijanski minister za kulturo Dario Franceschini meni, da muzeji nimajo izbire. "Zdi se mi naravno, da če lastnik zahteva svoja dela, da jih je treba vrniti," je dejal.
Zahteva prihaja v času, ko zahodni zavezniki iščejo način za končanje rusko-ukrajinskega spora. Vendar kljub sankcijam proti Rusiji ruske sile še naprej bombardirajo Ukrajino.
Ob tem so spomnili, da so članice unije pred dnevi Evropsko komisijo v rekordno hitrem času, v zgolj tednu dni, pozvale k pripravi mnenja o prošnji Ukrajine za članstvo v EU. Ob čakanju na to mnenje in "brez odlašanja" bodo članice "še okrepile vezi in poglobile partnerstvo v podporo Ukrajini na njeni evropski poti", piše v izjavi.
Sprejeta izjava za razliko od osnutkov vključuje tudi omembo Moldavije in Gruzije, ki sta kmalu za Ukrajino prav tako zaprosili za članstvo v uniji. Voditelji so sicer zgolj spomnili, da so članice komisijo pozvale tudi k pripravi mnenja o njunih prošnjah.
Schröder v Moskvi s Putinom o možnosti miru v Ukrajini
Nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder je v Moskvi, kjer se je v okviru pogajalskih prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini sestal z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom. Schröder je sicer zadnje čase tarča ostrih kritik, ker se ni odrekel visokim, dobro plačanim položajem v ruskih podjetjih in jasno obsodil ruske agresije v zahodni sosedi.
Prejšnji teden je celo protestno odstopilo več zaposlenih v njegovem uradu bivšega kanclerja, potem ko se je odločil ostati na položajih v ruskih energetskih gigantih Rosneft in Gazprom ter tudi pri plinovodih Severni tok 1 in 2, čeprav ga je k odstopu z njih med drugim pozval sedanji kancler Olaf Scholz. Zaradi svojega prijateljevanja s Putinom je socialdemokrat Schröder tako vse bolj izoliran doma in v tujini.
O sestanku omenjene dvojice sta v četrtek najprej poročala bilten Politico in nemški dnevnik Bild, kasneje pa je uradno potrditev prejela še nemška tiskovna agencija dpa. Iz vlade v Berlinu so medtem sporočili, da Schröderjevo potovanje v Moskvo z njimi ni bilo dogovorjeno, Scholz pa je ob robu vrha EU v Versaillesu na novinarsko vprašanje v zvezi s tem odgovoril le, da ne želi komentirati.
Je pa bil zgovornejši avstrijski kancler Karl Nehammer, ki je srečanje Schröderja in Putina po poročanju dpa ob robu vrha v Versaillesu pozdravil kot dobrodošlo. "Verjamem, da je treba izkoristiti vse možnosti, da se vzpostavijo kanali za pogovore," je ponoči izjavil Nehammer in dodal, da bodo morali oceniti kakovost teh pogajalskih prizadevanj, ko bo Schröder poročal o rezultatih.
Politico je sicer ob sklicevanju na neimenovane vire v četrtek še poročal, da se je Schröder - ki je nemško vlado vodil v letih 1998-2005 - pred odhodom v Moskvo v ponedeljek v turškem Istanbulu sestal s člani delegacije Kijeva na mirovnih pogajanjih z Moskvo. "Ukrajina je želela videti, ali lahko Schröder zgradi most za dialog s Putinom," je pojasnil neimenovani vir. Ukrajinski veleposlanik v Nemčiji Andrij Melnik je že prejšnji teden namignil, da bi lahko poskušal nekdanji kancler posredovati med Moskvo in Kijevom.
Schröderjeva soproga Soyeon Schröder-Kim je medtem v četrtek na Instagramu objavila fotografijo sebe med molitvijo z Rdečim trgom v ozadju.
Ukrajina glede na izražena pričakovanja s tem izidom ne more biti zadovoljna. Nizozemski premier Rutte je tako kot ob prihodu tudi ob koncu prvega dne vrha izpostavil, da ni hitre poti v unijo. Prošnja je v procesu, ki bo terjal čas - mesece, leta.
Nizozemska je sicer pred leti na referendumu zavrnila pridružitveni sporazum EU in Ukrajine. Ratifikacijo tega sporazuma na Nizozemskem je omogočil dogovor vrha EU decembra 2016 s ključnim zagotovilom, da sporazum ne vključuje nikakršne zaveze glede članstva Ukrajine v uniji.
Slovenski premier Janez Janša pa je ob koncu prvega dne vrha povedal, da so bili voditelji razdeljeni, in sicer da večina misli, da Ukrajina v vojni potrebuje močno politično sporočilo, da sodi v družino EU, drugi pa razpravljajo o postopkih.
Janša upa, da bo Ukrajina dobila status kandidatke, a poudarja, da je treba počakati na mnenje komisije. Ob tem je izpostavil, da so voditelji vendarle večinoma enotni ne le glede tega, da si Ukrajina zasluži evropsko perspektivo, saj je že evropska država, temveč tudi glede tega, da si zasluži prihodnost v EU.
Slovenski premier je sicer ob prihodu izpostavil predlog, naj se vrh EU zaveže, da ima Ukrajina zagotovljeno članstvo v uniji, kot so se voditelji zavezali leta 2003 v Solunu za države Zahodnega Balkana, ter da naj se ob tem zaveže tudi, da bodo storili vse, da se to zgodi čim prej. V sprejeti izjavi torej tega ni.
Voditelji so tako po prvem dnevu vrha le sprejeli kratko ločeno izjavo o Ukrajini, čeprav se je omenjala tudi možnost, da jo bodo združili z daljšo versajsko izjavo, ki jo bodo sprejeli po koncu dvodnevnega neformalnega zasedanja. Pogovore nadaljujejo danes ob 10. uri.
V versajski izjavi se bodo predvidoma zavezali k nadaljnjim odločnim korakom za povečanje evropske suverenosti s krepitvijo obrambnih zmogljivosti in zmanjšanjem energetske odvisnosti ter za oblikovanje novega modela rasti in naložb do leta 2030.
Janša: V EU lahko pride v prihodnjih tednih do 15 milijonov beguncev iz Ukrajine
Na evropska tla lahko pride v prihodnjih tednih od deset do petnajst milijonov beguncev iz Ukrajine, če se vojna ne bo ustavila, je dejal premier Janez Janša ob prihodu na drugi dan neformalnega zasedanja voditeljev članic EU v Versaillesu.
EU je v pomoč Ukrajini po ruski invaziji zelo hitro dosegla dogovor o sploh prvi uporabi evropske zakonodaje iz leta 2001, ki beguncem omogoča takojšnjo in vsesplošno začasno zaščito, vključno z dovoljenjem za bivanje ter dostopom do dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva in zdravstvene pomoči.
Ob tem se vrstijo kritike, da ima unija dvojna merila za begunce, saj da je takoj pripravljena pomagati beguncem iz evropske države, medtem ko je bilo v primeru beguncev iz Sirije drugače.
Janša je v povezavi s tem danes dejal, da je bilo v minulih tednih veliko razprave o tem, a da ne vidi nobene dileme, saj da vsi vidimo, da iz Ukrajine bežijo v glavnem ženske in otroci. V Versaillesu so po njegovih besedah slišali podatek, da je kar 90 odstotkov beguncev iz Ukrajine žensk in otrok.
Med njimi torej ni ekonomskih migrantov, ki "zgolj izkoriščajo nesrečo drugih, da bi poskrbeli zase, česar nikomur ni mogoče zameriti, vendar so zmogljivosti omejene", je dejal premier. V primeru Ukrajine se tako po Janševih besedah ne pojavljajo vprašanja, kdo je begunec in kdo migrant, torej komu je treba res pomagati.
"V vseh državah beležijo 100-odstotno podporo humanitarnim ukrepom v pomoč beguncem in to je dobro. Kajti bojim se, da bo v naslednjih tednih na evropska tla prišlo ne še nekaj milijonov, lahko pride deset do petnajst milijonov beguncev, če se ta vojna ne bo ustavila," je dejal Janša ob prihodu na drugi dan neformalnega vrha v Versaillesu.
