Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je danes prispela v Kijev in je tako prva predstavnica Evropske unije, ki je obiskala ukrajinsko prestolnico od začetka vojne pred več kot enim mesecem. Med svojim obiskom je ponovno izrekla podporo Ukrajini ter zagotovila, da se bo finančna in vojaška pomoč s strani EU ohranila in razširila.
"V Kijevu sem zato, da vam dvignem upanje. Z vami smo," je Metsola danes popoldne zapisala na Twitterju. Objavila je tudi videoposnetek, v katerem je obljubila pomoč pri obnovi ukrajinskih mest.
Ukrajinski premier Denis Šmihal je obisk označil kot močan znak politične podpore in dodal, da sta se z Metsolo pogovarjala tudi o strožjih sankcijah proti Rusiji. Prav tako je poudaril, da je Ukrajina popolnoma pripravljena na naslednji korak v pogajanjih o njenem članstvu v EU.
Podrobnosti o potovanju predsednice Evropskega parlamenta zaradi varnostnih razlogov sprva niso bile na voljo. Njen tiskovni predstavnik je pred njenim prihodom povedal le, da bo Metsola v imenu Evropskega parlamenta v Kijevu izrekla podporo.
Moskva: Ukrajinski napad na rusko skladišče bo otežil nadaljevanje pogajanj
V ruskem mestu Belgorod blizu rusko-ukrajinske meje gori skladišče goriva, ki sta ga po besedah lokalnega guvernerja napadla dva ukrajinska helikopterja. Ukrajinske oblasti so to zvečer zanikale, a ruska stran svari, da bo napad negativno vplival na nadaljevanje mirovnih pogajanj, ki se danes nadaljujejo preko videopovezave.
Na videoposnetku, objavljenem na Twitterju, je bilo videti požar v skladišču goriva v bližini stanovanjskih blokov v ruskem mestu Belgorod, ki se nahaja približno 40 km od rusko-ukrajinske meje v bližini Harkova na severu Ukrajine, poroča britanski BBC.
Lokalni guverner Vjačeslav Gladkov je na družbenem omrežju Telegram sporočil, da je skladišče zagorelo zaradi napada dveh helikopterjev ukrajinske vojske, ki sta preletela rusko ozemlje. "Smrtnih žrtev ni bilo," je dodal Gladkov.
Ruska tiskovna agencija Interfax je poročala, da so evakuirali bližnje prebivalce in da sta bili v skladišču dve osebi poškodovani. Navedla je, da gori osem rezervoarjev z gorivom in da je na prizorišču skoraj 200 gasilcev. Kasneje je ruska tiskovna agencija RIA Novosti sporočila, da so tri od osmih cistern pogasili, vendar še vedno obstaja nevarnost širjenja požara.
V Kremlju so za napad obtožili Ukrajino. Če bi to držalo, bi bilo prvič, da so ukrajinska letala vstopila v ruski zračni prostor. A v Kijevu so odgovornost za napad zvečer zavrnili.
"Iz nekega razloga trdijo, da smo to storili mi, vendar po naših informacijah to ni res," je po poročanju agencije Reuters na ukrajinski nacionalni televiziji zatrdil sekretar sveta za nacionalno varnost Oleksij Danilov.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je pred tem dejal, da zaenkrat ne more ne potrditi in ne zanikati poročil o vpletenosti Ukrajine v napad v Belgorodu, saj da nima zadostnih informacij. Ukrajinsko obrambno ministrstvo obtožb Kremlja ni želelo komentirati, je pa tiskovni predstavnik Oleksandar Motuzjanjko dejal, da Ukrajina ne more biti odgovorna za vsako katastrofo, ki doleti rusko ozemlje.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je ob tem dejal, da si ruske oblasti prizadevajo, da bi reorganizirale verigo oskrbe z gorivom in preprečile prekinitev oskrbe z energijo v Belgorodu. Dodal je, da je bil ruski predsednik Vladimir Putin že obveščen o razmerah, in da zračni napad "ni ustvaril ugodnih pogojev" za nadaljevanje mirovnih pogajanj s Kijevom.
Rdeči križ moral opustiti poskus evakuacije iz Mariupolja
Ekipa Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC), ki je bila danes napotena v oblegano pristaniško mesto Mariupolj, da bi omogočila varno evakuacijo civilistov, se je morala vrniti v Zaporožje, saj razmere niso dopuščale nadaljevanja evakuacije, je sporočil ICRC. Poskus evakuacije civilistov iz obleganega mesta so tako preložili, poroča BBC.
Ekipa ICRC, ki jo sestavljajo tri vozila in devet članov osebja, danes ni prispela v Mariupolj in ni mogla zagotoviti varne evakuacije civilistov. Sporočili pa so, da bodo z evakuacijo ponovno poskusili v soboto.
Pred tem je guverner vzhodne ukrajinske regije Doneck Pavlo Kirilenko obtožil Rusijo, da je svojo obljubo glede humanitarnega koridorja znova prelomila. "Humanitarna pomoč kljub vsem dogovorom in obljubam ruske strani še vedno ne poteka," je v televizijskem nagovoru dejal guverner in dodal, da humanitarni koridor v bistvu sploh ne deluje.
Za uspeh operacije je ključnega pomena, da obe strani spoštujeta sporazume ter zagotovita potrebne pogoje in varnostna jamstva. Če in ko se bo operacija varnega prehoda res zgodila, bo vloga Rdečega križa kot nevtralnega posrednika spremljati konvoj iz Mariupolja v druga ukrajinska mesta.
Ukrajinske sile medtem še naprej beležijo uspehe severno od Kijeva. Tam naj bi uspele iz ruskih rok ponovno zavzeti vsaj dve vasi na pomembni oskrbovalni poti med Černigivom v bližini meje z Belorusijo in Kijevom ter več manjših naselij v bližini prestolnice, med drugim naj bi znova vkorakale na letališče Hostomel.
Poleg tega naj bi jim po navedbah Kijeva v minulih dneh uspelo zavzeti 11 naselij na območju Hersona na jugu države. Pri tem so zajele tudi večje količine ruske vojaške opreme.
Medtem ko ukrajinske sile žanjejo uspehe severno od Kijeva, pa se ruska stran pripravlja na novo močno ofenzivo v Donbasu na vzhodu države, ob čemer poznavalci svarijo pred nevarnostjo dolgotrajnejšega konflikta.
Danes je sicer potekala tudi nova izmenjava zajetih vojakov. 86 ukrajinskih vojakov, vključno s 15 ženskami, ki so jih izročile ruske sile, je že na varnem, je na Telegramu sporočil namestnik vodje kabineta ukrajinskega predsednika Kirilo Timošenko.
EU in Kitajska se strinjata, da vojna v Ukrajini ogroža globalno varnost
EU in Kitajska sta se na današnjem virtualnem vrhu strinjali, da vojna v Ukrajini, ki jo je sprožila Rusija, ogroža globalno varnost in svetovno gospodarstvo, je po vrhu povedal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Glavna prioriteta EU je po Michelovih besedah čim prej ustaviti vojno in zaščititi Ukrajince. V časih krize je dialog potreben bolj kot kadarkoli prej, je še poudaril Michel. Dodal je, da so se osredotočili na to, kaj je mogoče storiti, da bi se ta vojna čim prej končala. Kitajsko so pozvali, da pomaga končati vojno v Ukrajini, je povedal.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je sporočila, da so Kitajsko pozvali, naj ne ovira sankcij proti Rusiji. Poudarila je, da podaljšanje vojne in motenj, ki jih ta prinaša svetovnemu gospodarstvu, ni v nikogaršnjem interesu, predvsem ne v kitajskem. To je ponazorila s podatki o trgovinski menjavi med EU in Kitajsko. Ti vsak dan izmenjata za skoraj dve milijardi evrov blaga in storitev. Trgovina med Kitajsko in Rusijo pa znaša zgolj okoli 330 milijonov evrov na dan.
Po navedbah virov pri EU sta tako kitajski premier Li Keqiang kot kitajski predsednik Xi Jinping zagotovila, da Peking dela vse za to, da bi bil mir. Li je na pogovorih zavrnil zahtevo, da se Kitajska opredeli za eno od strani v ruski invaziji na Ukrajino, je medtem povedal kitajski diplomat Wang Lutong.
Predsednik Xi pa se je zavzel za sodelovanje EU in Kitajske pri reševanju krize v Ukrajini. Obenem je izrazil upanje, da bo EU v odnosih s Kitajsko delovala neodvisno od ZDA.
Ruske sile preprečujejo dobavo humanitarne pomoči
Oblasti v Mariupolju so sicer davi sporočile, da so evakuacijske poti še zaprte. Sprva so tako začeli evakuirati le ljudi iz bližnjega Berdjanska, do kamor se je že pred dnevi uspelo prebiti nekaterim ljudem iz Mariupolja.
Tudi ICRC je potrdil, da se konvoju več kot 40 avtobusov sprva ni uspelo prebiti do Mariupolja, ampak le do Berdjanska, ki je pod nadzorom ruskih sil. Tam so jih tudi oplenili. Nekaterim avtobusom se je nato uspelo vrniti v Zaporožje s civilisti.
Pomočnik župana Mariupolja Petro Andriuščenko je posvaril, da je zelo nevarno zapustiti mesto, obenem pa je ostalo zaprto za vse, ki se skušajo prebiti vanj. Ruske sile tako preprečujejo dostavo humanitarne pomoči v Mariupolj, je dejal po poročanju tiskovne agencije Reuters.
ICRC je že pred tem poročal, da je konvoj s humanitarno pomočjo za Mariupolj obtičal v Zaporožju. Kasneje so sicer le prejeli varnostna zagotovila z vseh strani, zato se je na okoli 200 kilometrov dolgo pot odpravil konvoj s tremi vozili in devetimi sodelavci, brez humanitarne pomoči. Njihova temeljna naloga bo sicer podpora civilistov, ki želijo zapustiti mesto, vendar še niso prepričani, ali jim bo uspelo izvesti operacijo. Predvidoma bi civiliste spravili na varno v enega od ukrajinskih mest, vendar še ne morejo potrditi, katero mesto bo to.
Poškodovanih ali uničenih več kot 50 kulturnih znamenitosti
Od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja je bilo v tej državi poškodovanih ali delno uničenih najmanj 53 kulturnih znamenitosti. Med stavbami je 29 cerkva, 16 zgodovinskih stavb, štirje muzeji in štirje spomeniki, je danes v Parizu dejal pomočnik generalne direktorice Unesca za kulturo Ernesto Ottone Ramirez.
Dodal je, da je eno od najbolj prizadetih območij Ukrajine v tem pogledu Harkov na severovzhodu države.
V Harkovu so zaradi ruskega bombardiranja med drugim prizadeti spomenik holokavstu, tamkajšnje narodno gledališče ter muzej umetnosti. Harkov je drugo največje mesto v Ukrajini.
Posebej ogrožena je tudi ukrajinska prestolnica Kijev, od koder še vedno ni podatkov o škodi na sedmih objektih, ki so vpisana na seznam svetovne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Na tem seznamu je med drugim kijevska katedrala Svete Sofije in pripadajoči samostanski kompleks.
Propadlo več preteklih poskusov evakuacije
"Ostajamo polni upanja, smo aktivni, se premikamo v smeri Mariupolja. To je seveda dobro, vendar še ni jasno, ali se bo zgodilo danes," je sporočil tiskovni predstavnik ICRC Ewan Watson novinarjem v Ženevi. Kot je pojasnil, morajo nujno zagotoviti varno evakuacijo, na to pa vpliva veliko dejavnikov.
Obrambno ministrstvo v Moskvi je še sporočilo, da tokratni poskus vzpostavitve humanitarnega koridorja sledi pozivu nemškega kanclerja Olafa Scholza in francoskega predsednika Emmanuela Macrona ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Več preteklih poskusov evakuacije je propadlo, vendar je nekaterim iz Mariupolja uspelo zbežati na varno na lastno pest. Večino pristaniškega mesta je uničenega, v njem pa ostaja ujetih še več deset tisoč ljudi z le malo hrane, vode in zdravil.
Pogajanja se nadaljujejo
Rusija in Ukrajina danes nadaljujeta pogajanja preko videokonference. Kot je sporočil vodja ruske delegacije Vladimir Medinski, se rusko stališče glede Krima in Donbasa ni spremenilo, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Nadaljujemo pogovore preko videokonference. Naše stališče glede Krima in Donbasa se ni spremenilo," je sporočil ruski pogajalec na Telegramu. Ob tem je objavil fotografijo obeh delegacij.
Delegaciji sta se v torek po več kot treh tednih v Istanbulu prvič sešli v živo. Na pogajanjih se je pojavilo upanje na konec več kot enega meseca spopadov, vendar razmere na terenu tega ne potrjujejo.
Pogajanja bo verjetno otežilo današnje obstreljevanja skladišča goriva v ruskem Belgorodu v bližini meje z Ukrajino, je sporočil govorec Kremlja Dmitrij Peskov. Ruski guverner je namreč odgovornost pripisal ukrajinskim silam. To bi sicer predstavljalo mejnik v vojni v Ukrajini, saj Rusija doslej še ni poročala o ukrajinskih zračnih napadih na svojem ozemlju.
