Znesek zaračunane cestnine je tako po podatkih Haca pred koncem leta prvič v zgodovini presegel tri milijarde kun. V primerjavi z enakim obdobjem iz do zdaj rekordnega leta 2019 je bil promet vozil letos večji za sedem odstotkov, prihodki od cestnin pa za štiri odstotke. V primerjavi z enakim obdobjem lani sta bila promet in znesek prihodkov od cestnin višja za 14 odstotkov.
Ob vstopu Hrvaške v območje evra bo Hac začel zaračunavati cestnino v evrih. Pri tem je cene cestnin zaokrožil na eno decimalko in na nižji znesek.
"Cestnina od Zagreba do Šibenika na primer znaša 152 kun, kar po fiksnem tečaju 7,53450 kune za en evro znaša 20,17 evra, mi pa smo cestnino zaokrožili na eno decimalko, brez nadaljnjega zaokroževanja oziroma v nižjem znesku, v tem primeru na 20,10 evra," so pojasnili pri Hacu.
Uporabniki avtocest bodo do vključno 14. januarja cestnino lahko plačali v kunah ali v evrih, nato pa izključno v evrih.
Hac namerava v prihodnosti uvesti nov brezstični sistem plačevanja cestnin, projekt pa je Hrvaška vključila tudi v svoj načrt za okrevanje in odpornost. Eden od možnih načinov bi bil primarno brezstično plačevanje z uporabo naprave za elektronsko plačevanje cestnin ENC, ki je možno že zdaj, sekundarno pa sistem samodejnega odčitavanja registrskih številk s kamero.
Drugi možni način je izključno brezstično plačevanje z uporabo naprave ENC, tretji brezstično plačevanje z uporabo satelitskega sistema za težka vozila in uporaba naprave ENC ali kamere za odčitavanje registrske številke za lahka vozila, četrti pa izključno samodejno odčitavanja registrskih številk z uporabo kamere.
Hac kot javno avtocestno podjetje sicer upravlja nekaj več kot 1100 kilometrov avtocest. Koncesionar Bina-Istra, v kateri ima večinski delež francoska družba Bouygues, skrbi za 141 kilometrov istrskega ipsilona. Koncesionar Autocesta Zagreb-Macelj, v katerem je večinski lastnik avstrijski Strabag, pa upravlja 60 kilometrov avtoceste med hrvaško prestolnico in mejnim prehodom Gruškovje.
