Urban Červek
Facebook zaradi teh in drugih razkritij trenutno preiskujejo ameriška Zvezna komisija za trgovino (FTC), ameriška Komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) in ministrstvo za pravosodje. Na koncu preiskav bo Facebook plačal visoko denarno kazen zaradi kršitev, bolj zanimivo vprašanje pa je, ali bo kazen vključevala tudi druge omejitve," pravi Urška Velikonja, profesorica prava na ameriški univerzi Georgetown.
Po njenem mnenju je verjetnost nove zakonodaje praktično ničelna, saj bi v senatu potrebovala 60 glasov, demokrati pa jih imajo le 50. Lahko pa bi demokratom uspelo Facebooku naložiti davek na določene storitve, za kar potrebujejo le 50 glasov senatorjev plus glas podpredsednice Kamale Harris, a tudi to ni gotovo. Bolj verjetna je po njenih besedah regulacija na podzakonski ravni, ki jo sprejemajo posamezne agencije. "FTC namerava poleg kazni zaradi kršitev sprejeti tudi nova pravila glede ravnanja s podatki s ciljem zaščititi potrošnike."
Od študenta do milijarderja
Facebook je leta 2004 ustanovil Mark Zuckerberg, takrat študent na univerzi na Harvardu. Na začetku so lahko bili člani spletnega mesta le študentje harvardske univerze, omrežje se je kmalu razširilo še na druge univerze in izobraževalne ustanove. Leta 2005 so se lahko pridružili še dijaki, starejši od 13 let (na povabilo), za vsakogar je facebook postal dostopen maja 2006. Član potrebuje le veljaven e-poštni naslov ter mora biti star vsaj 13 let. Sedaj Facebook zaposluje približno 60.000 ljudi in je po razvrstitvi revije Forbes 34. največje podjetje na svetu (glede na podatke za leto 2020). Sedež podjetja je v bližini San Francisca v Kaliforniji v ZDA. Podjetje še vedno vodi Mark Zuckerberg, čigar premoženje je ocenjeno na 116,2 milijarde dolarjev, kar ga uvršča na peto mesto najbogatejših ljudi na svetu po reviji Forbes.
Nekdanja uslužbenka Facebooka Frances Haugen je v začetku oktobra pričala pred ameriškim senatom in ponovila obtožbe na račun podjetja, ki jih je naprej razkrila medijem. Trdi, da se vodstvo podjetja zaveda, da Facebook širi dezinformacije, sovraštvo in politične nemire, vendar to dopušča zaradi želje po zaslužku - takšne objave pri njegovih uporabnikih povzročajo, da so na omrežju dlje časa, kar povečuje dobiček podjetja, ki služi s prodajo oglasov. Frances Haugen je pozvala kongres, naj ukrepa in uvede nadzor nad družbenim omrežjem.
"Kritiki so na takšne negativne vplive opozarjali že dolgo, toda Haugenova je s številnimi internimi dokumenti pokazala, da so se problema zavedali tudi pri Facebooku. Več kot samo zavedali, saj so raziskovanju in analizi uporabniških navad namenjali zelo veliko pozornosti. Le uporabili so jih drugače, kot bi si želeli njihovi znanstveniki. Namesto da bi se potrudili zmanjšati škodo, je vodstvo spregledalo vsa opozorila in programerje še naprej spodbujalo, naj s prilagajanjem algoritmov poskrbijo za še večji uporabniški angažma. Tudi če je njihova platforma zato postajala vse bolj zasvojljiva, družba vse bolj razklana in mladostniki vse bolj depresivni," je v zapisu na spletni stani Disenz pojasnil poznavalec delovanja spletnih medijev Lenart J. Kučič, ki je razkritje žvižgačice Frances Haugen primerjal z razkritji proti ameriški tobačni industriji konec prejšnjega stoletja. Kučič meni, da je škoda, ki jo družbi povzroča Facebook, v primerjavi s tobačno industrijo neprimerno večja.
Kakšna je možnost, da ameriška politika ukrepa proti Facebooku v smislu zaščite konkurence, kjer je možno tudi razbitje podjetja na manjše dele, kot so v zgodovini razdelili naftno podjetje Standard Oil? "V principu so demokrati in republikanci soglasni glede velikega števila politik, zatakne se pri podrobnostih," pojasnjuje Urška Velikonja. Kar zadeva razbijanje podjetij, so po njenih besedah do neke mere tovrstni ukrepi vsakdanji.
"Pri prevzemih večjih družb, zlasti tistih, ki poslujejo na istih ali povezanih trgih, je običajno, da FTC zahteva delno razbitje. Ko recimo farmacevtsko podjetje prijavi prevzem manjšega tekmeca, FTC pregleda vse trge, na katerih kupec in prodajalec poslujeta (na primer srčni spodbujevalniki, zdravila za zdravljenje povišanega krvnega pritiska). Če bi imelo združeno podjetje premočan položaj na posameznem trgu, FTC kot pogoj za soglasje k prevzemu zahteva, da kupec proda del ali dele podjetja. Bistveno bolj redko je razbijanje obstoječega podjetja, ki ni v postopku prevzema. Zgodilo se je pred 130 leti s Standard Oilom. FTC pod taktirko Line Khan bo morebiti uvedla tovrsten ukrep, a ji bodo republikanci gotovo oporekali," pravi profesorica Urška Velikonja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
