(INTERVJU) Tinatin Dvališvili, gruzijska novinarka: Veliko besed, dejstva pa v nasprotno smer

Tinatin Dvališvili je gruzijska novinarka, blizu opozicijskih strank v državi, podpornica nekdanjega predsednika Mihaila Sakašvilija, ki je trenutno v zaporu, in odločna nasprotnica sedanje proruske vlade, ki je v zadnjih letih spremenila politiko države. Gruzija je pred nekaj leti, potem ko jo je leta 2008 Rusija napadla in v bliskoviti vojni osvojila Južno Osetijo, veljala za izrazito proevropsko državo, zdaj pa je vlada, povezana z ruskimi oligarhi, spremenila njeno usmeritev. Pogovor je potekal v Nici, ob robu tamkajšnje letne skupščine evropske novinarske zveze European Journalists Association, ki je potekala od 26. do 29. oktobra.

Bi se, prosim, najprej predstavili?

"Sem novinarka, doma iz Gruzije, imam že 25 let delovnih izkušenj na področju sredstev javnega obveščanja, delala sem kot reporterka, urednica in producentka, iz novinarstva sem magistrirala in sedaj pripravljam doktorsko disertacijo na Akademiji nemškega radia Deutsche Welle. Tam sem zdaj zaposlena kot menedžerka medijske produkcije in podpiram dejavnost sredstev javnega obveščanja v Gruziji."

V teh dneh se veliko govori o Kavkazu, pri čemer obravnavamo Gruzijo kot dokaj mirno državo. Vemo za spore med Armenijo in Azerbajdžanom, ampak naša sredstva javnega obveščanja Gruzije ne omenjajo. Kakšno je tam stanje?

"Znano je, da je na območju Kavkaza vedno veliko žarišč, predvsem zaradi naše sosede Rusije, ki stalno v majhnih državah ustvarja napetost. Spomnili se boste, da je pred leti Rusija okupirala Abhazijo in nato Osetijo, imeli smo vojno z Rusijo leta 2008. Zdaj je napetost osredotočena na Armenijo in Azerbajdžan. Za to obstajajo razlogi; znano je, da imata Armenija in Azerbajdžan že dolga leta ozemeljski spor, vendar je šlo za zamrznjeni konflikt. Potem se je Armenija odločila, da prekine tesne stike z Rusijo, ker je armenski premier Pašinjan ocenil, da je zelo slabo, da je država odvisna od Rusije. In zdaj vlada napetost med Armenijo in Azerbajdžanom, kar seveda škoduje tudi Gruziji, ker smo pač sosedje, pa tudi zato, ker imamo v Gruziji dve veliki manjšini, armensko in azerbajdžansko. Gre za nekakšen trikotnik, v katerem imajo vse tri države težke odnose z Rusijo. To v manjši meri velja za Azerbajdžan, za Gruzijo in Armenijo pa je videti zelo hudo, kajti brez prelivanja krvi se očitno ne moremo znebiti te velike sosede."

Gruzija je med to trojico edina država, ki je na seznamu kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Kako tečejo postopki?

"Stanje seveda ni najboljše in zelo smo prizadeti, ker se naša vlada, namesto da bi si prizadevala za pospešitev postopka, dejansko trudi, da ga zavira. Članice Evropske unije se upravičeno sprašujejo, zakaj se Gruzija tako obnaša. Veliko je besed in sporočil, dejstva pa gredo v nasprotno smer. Lani je na primer gruzijska vlada sprejela nove zakone, ki so v nasprotju s človekovimi pravicami."

Na primer?

"Na primer zakon, ki prepoveduje proteste na ulicah in ob protestih postavljanje šotorov, kar je bil običaj za dolgotrajne proteste; ljudje so prišli in se utaborili ter tako protestirali proti vladi. Poleg tega lahko oblasti ob vsakem primeru, ko kdo v medijih kritizira vlado, kaznujejo medij, denimo televizijsko postajo, z visoko globo. Tako visoko, da bi nekatere televizijske postaje tvegale zaprtje. Na vladi pravijo, da gre za ukrepe proti sovražnemu govoru, ampak to ni nikakršen sovražni govor, vlada dejansko izvaja cenzuro v nasprotju z ustavo in z gruzijsko zakonodajo. To se dogaja, ker imamo prihodnje leto volitve, in pripravljajo okoliščine, da bi nihče ne mogel protestirati in bi ta vlada lahko ostala še naslednja štiri leta."

Kakšna je usmeritev vlade? Mi smo namreč Gruzijo vsa ta leta pojmovali kot državo, naklonjeno Zahodu, tako, kot smo Armenijo obravnavali kot prorusko državo, Azerbajdžan pa državo blizu Turčiji.

"Stanje se je spremenilo. Prav imate, ko trdite, da je bila Gruzija vedno proevropska država. To še vedno velja za gruzijsko ljudstvo, ne pa za vlado, ki je pod vplivom oligarhov. Bidzina Ivanišvili je obogatel v Rusiji, postal je milijarder in prišel je v Gruzijo, ko je bil za predsednika izvoljen Mihail Sakašvili. V Gruzijo ga je poslal Putin z jasno nalogo: privesti Gruzijo nazaj pod okrilje Rusije. V začetku smo mu zaupali in verjeli, predstavil je vrsto dobrih projektov in mislili smo, da ljubi Gruzijo. Kasneje smo razumeli, da je bila njegova naloga, da odstrani Sakašvilija in v državi vzpostavi ne samo prorusko, ampak kar rusko vlado. Pred kratkim so bili trije sodniki sankcionirani, ker so prilagajali odločitve, ampak so še vedno na svojem mestu. Sankcioniran je bil tudi generalni tožilec; Američani so celo sporočili, da je ruski agent. Ali lahko razumete? Državni tožilec je delal za KGB! In vlada je temu človeku vse to dovolila; mimogrede, tudi on je milijonar. Tako vsak dan lahko ugotavljamo, da ta vlada ni proruska, ampak je kar ruska. V vsem podpira Rusijo, stalno trdi, da Rusije ne smemo motiti. Jasno pa je, da vodijo Gruzijo k Rusiji, da je to njihov glavni cilj. Poleg tega vemo, da je Rusija svojo vojno mornarico prepeljala s Krima v Očamčire, pristanišče v Abhaziji, republiki, ki je razglasila neodvisnost, a je razen Rusije in njenih najtesnejših zaveznic ne priznava nihče. Mi Abhazijo še vedno pojmujemo kot del Gruzije. Iz Abhazije se je izselilo 300.000 Gruzijcev, ki kot begunci živijo v Gruziji. Seveda nam ni jasno, zakaj vlada ne protestira, ker je ruska flota v pristanišču, ki je za nas še vedno Gruzija."

Ali te previdnosti vlade ne narekuje strah, da bi, če bi vlada odločno protestirala, Rusija z vojsko okupirala Gruzijo?

"Lahko, ampak to ni razlog, da molčimo. Navsezadnje nas Rusija okupira na drugačen način, ne s tanki. Če prevzameš nadzor nad vsemi pomembnimi institucijami, ne potrebuješ tankov. Na tak način ne moremo postati sestavni del Evropske unije. Mi pa želimo biti člani EU. Zato moramo kljubovati Rusiji."

Omenili ste, da boste imeli prihodnje leto volitve. Ali pričakujete kakšno spremembo?

"V to predvsem upamo. Za to se moramo boriti, narediti moramo vse potrebno ob pripravah na te volitve, moramo pa biti previdni. Svoje evropske prijatelje bomo morali zaprositi, da nas podprejo, da v Gruzijo pošljejo čim več strokovnjakov, ker brez tega ne bomo dosegli sprememb; to je edina možna pot, da prepričamo državljane, da se bodo pravilno odločali. Ljudem moramo dokazati, da ta vlada ne more podpirati sprememb, to moramo doseči."

Ali obstaja koalicija, ali se opozicijske stranke povezujejo? Ali veste, kdo bi bil novi lider, kandidat za predsednika vlade?

"Obstaja več opozicijskih strank, nekatere so močnejše, druge šibke, ampak zavedajo se, da je zdaj čas, da oblikujejo koalicijo. Vedo tudi, da se je zelo težko boriti proti tako močnim osebnostim, ki imajo veliko denarja, ki lahko vse pokupijo, ki s svojim denarjem lahko naredijo karkoli. Seveda ne smemo pozabiti, da je v Gruziji veliko revnih ljudi in da z denarjem lahko narediš marsikaj. Zato bi bilo dobro, da bi nam naši evropski prijatelji pomagali, da sestavimo čim boljšo koalicijo, in bi nam predvsem pomagali oblikovati veliko opozicijsko gibanje. Samo tako bi lahko zmagali na volitvah."