Izraelski političnini superdan: Skoraj sočasno dobili novega predsednika in zelo pisano vlado

V 73-letni zgodovini Izraela je bilo le malo politično tako burnih dni, kot je bil včerajšnji. Naključje je hotelo, da sta sovpadla dan volitev novega predsednika in zadnji dan za oblikovanje vlade, ki je bilo v rokah mandatarja iz stranke Ješ Atid, sicer drugouvrščene na marčevskih volitvah, 57-letnega Jaira Lapida. In medtem ko z izvolitvijo predsednika, ki ga podobno kot v Nemčiji ali Italiji ne izbirajo na neposrednih volitvah, temveč v parlamentu oziroma v nemškem primeru na posebni zvezni skupščini, ni bilo težav in je to postal 60-letni Jicak Hercog, se je z vlado zapletalo dobesedno do zadnje minute. Mandatar ima namreč po izraelski zakonodaji do polnoči čas, da predsednikoma države in parlamenta sporoči, da ima zagotovljenih 61 glasov v 120-sedežnem parlamentu oziroma knesetu. Lapid je to storil dvajset minut pred iztekom roka.

Tako pisane koalicije, kot je je zbobnal Jair Lapid, nekdanji televizijski voditelj in pisatelj, v izraelski zgodovini še ni bilo. V njej je kar osem strank - od skrajno levih, sredinskih, socialdemokratskih, skrajno desnih, poudarjeno verskih, celo stranka izraelskih Arabcev naj bi bila zraven. To bi bilo prvič v izraelski zgodovini, da bi bili v vladi tudi Arabci oziroma Palestinci. Najtrši zalogaj v pogajanjih je bil sicer vodja stranke Jamina, multimilijonar Naftali Benet, ki je obogatel pred 15 leti, ko je prodal svoje tehnološko podjetje. Toda Benet velja za skrajnega desničarja in verskega gorečneža, zagovornika izraelskega naseljevanja na sicer palestinskem Zahodnem bregu, o ideji dveh držav za dva naroda pa noče niti slišati. Kako bo sobival v koaliciji z arabsko stranko, ni jasno. Podobno velja za 62-letnega priseljenca iz nekdanje Sovjetske zveze in voditelja stranke Yisrael Beiteinu (Izrael naš dom) Avigdorja Liebermana. On sicer ne koketira z ortodoksnimi judi, bi pa z veseljem večal izraelsko ozemlje. Zanimivo, tako Benet kot Lieberman sta bila obrambna ministra v vladah Benjamina "Bibija" Netanjahuja.

Prav Netanjahu, za katerega se je še pred dvema letoma zdelo, da bo premier še dolgo, je največji poraženec ponavljajočih se volitev (v Izraelu so ljudje v dveh letih kar štirikrat šli na volišča). Njegova stranka Likud je pravilom osvajala največ poslanskih mandatov, a trdne koalicije ji ni uspelo sestaviti. Izjema je bila po tretjih volitvah, ko je sestavila vlado skupaj z Modro in belo stranko bivšega načelnika generalštaba Benjamina "Benija" Ganca, a je zaradi proračunskih nesoglasij ta vlada po dobrem letu dni razpadla. Netanjahu in Ganc sta bila dogovorjena, da prvi dve leti vodi vlado Bibi, potem pa dve leti Ganc, a to se ni zgodilo. Podoben načrt imata Lapid in Benet; najprej bi bil premier Benet in šele za njim Lapid.

Tako, kot bo nenavadna vlada, je na svoj način nenavaden tudi novi predsednik države, ki bo nasledil Reuvna Livina. Oče novega predsednika Chaim Herzog je bil prav tako - predsednik, šesti v zgodovini Izraela, med letoma 1983 in 1993. Protikandidatka Jicaka Hercoga na včerajšnjih volitvah je bila 67-letna učiteljica in aktivistka Miriam Perec, ki bi tako postala prva predsednica v zgodovini. V Izraelu je politika izrazito moška zadeva; edina vplivna političarka doslej je bile legendarna Golda Meir, ki je bila predsednica vlade med letoma 1969 in 1974.