Vojislav Bercko
Izrael je zajel val protestov, kakršnih v 75-letni zgodovini države skoraj ne pomnijo. Razlog nista draginja in inflacija, temveč v prvi vrsti sporna reforma pravosodja, ki so jo zasnovali v vladni koaliciji premierja Benjamina Netanjahuja in bi v temeljih zamajala demokratično delitev oblasti. Da gre za rušenje ustavnega reda, opozarjajo kritiki, ki se jim je pridružil tudi predsednik države Isaac Herzog.
Poslanci v 120-sedežnem parlamentu, knesetu, v katerem ima vladna koalicija Netanjahujevega desničarskega Likuda podporo skrajno ortodoksnih judovskih strank in skupaj 64 poslanskih mandatov, bodo osnutek zakona danes dobili v prvo od obveznih treh branj. Za kaj gre? Povedano preprosto, zamajalo bi se ravnovesje med tremi vejami oblasti, zakonodajno, izvršno in sodno, saj bi slednja izgubila svojo moč in neodvisnost. Netanjahu in njegovi zavezniki trdijo, da je reforma potrebna za odpravo neravnovesja moči med parlamentom in vrhovnim sodiščem. Cilj je povečati moč poslancev in znatno omejiti možnosti vrhovnega sodišča, da razveljavi zakone in vladne odločitve. Prav tako želijo vladi zagotoviti nadzor nad imenovanjem vrhovnih sodnikov. Sedaj jih imenuje odbor, sestavljen iz politikov, sodnikov in članov odvetniške zbornice. In, kar je pomembno z aktualnega političnega vidika: z navadno večino v knesetu bi omogočili razveljavitev sodb vrhovnega sodišča. Odpravili bi tudi pooblastilo sodišča, da posameznikom s kazensko evidenco prepove opravljanje visokih funkcij.
Konkretno bi to pomenilo, da bi premier Netanjahu, zoper katerega tečejo sojenja zaradi treh kaznivih dejanj z elementi korupcije, lahko za časa svojega mandata užival svojevrstno imuniteto, saj bi lahko koalicijski poslanci zlahka razveljavili tudi pravnomočno sodbo zoper njega. V drugem primeru, torej glede prepovedi opravljanja funkcij, pa gre za razsodbo vrhovnega sodišča, ki je 18. januarja odločilo, da mora premier zamenjati obsojenega ministra za zdravje in notranje zadeve Arja Derija. Ker je bil Deri že večkrat obsojen, je kneset decembra spremenil zakon, ki je prepovedoval imenovanje pravnomočno obsojene osebe na ministrski položaj, da je Deri, ki vodi ultraortodoksno judovsko stranko Šas, sploh lahko postal minister. Leta 2000 je bil obsojen na tri leta zapora zaradi podkupovanja, korupcije in poneverbe, leta 2021 pa zaradi utaje davkov.
Na vladno in poslansko lomastenje po ustavnem redu se je v sicer redkem nagovoru ljudstvu odzval predsednik države Herzog. Opozoril je, da je Izrael na robu pravnega in družbenega zloma. Vlado je pozval k prekinitvi postopka v parlamentu in naj skuša z opozicijo doseči kompromis. Tudi drugi kritiki, med njimi predsednica vrhovnega sodišča Esther Hajut, so predlog zakona obsodili kot napad na neodvisnost sodstva in grožnjo demokratičnemu značaju države.
Godrnjanje je slišati tudi iz izraelske največje zaveznice, Združenih držav Amerike. Predsednik Joe Biden, ki ima že dolga leta dobre odnose z Netanjahujem in podobno kot njegovi predhodniki le redko kritizira odločitve izraelske vlade, je opozoril, da sta obe demokraciji, ameriška in izraelska, zasnovani na močnih institucijah, ravnovesju med vejami oblasti in neodvisnem sodstvu. Kritiko še enega ravnanja izraelske vlade, namere po veliki širitvi naselbin na Zahodnem bregu, pa je dodal ameriški zunanji minister Antony Blinken. "Tako kot prejšnje demokratske in republikanske vlade odločno nasprotujemo takšnim enostranskim ukrepom, ki zaostrujejo napetosti in spodkopavajo možnosti za sporazumno rešitev dveh držav," je dejal. "Vse, kar nas oddaljuje od vizije dveh držav za dva naroda, je škodljivo za dolgoročno varnost Izraela, njegovo identiteto judovske in demokratične države ter našo vizijo enake varnosti, svobode, blaginje in dostojanstva za Izraelce in Palestince."
