Kam vodijo raketni spopadi med Rusijo in Ukrajino?

Vojna v Ukrajini je v zadnjem tednu doživela precej premikov, ki sprožajo resne varnostne pomisleke. Potem ko je ameriški predsednik Joe Biden ugodil ukrajinskim prošnjam za uporabo balističnih raket s 300-kilometrskim dosegom za napade na cilje v Rusiji, so ukrajinske sile prejšnji teden tudi izstrelile prve tovrstne izstrelke na rusko ozemlje. Pri tem so uporabile ameriške rakete ATACMS in britanske rakete Storm Shadow. Na nasprotni strani je Kremelj v odgovor spremenil jedrsko doktrino. Spremembe med drugim prinašajo možnost uporabe jedrskega orožja za napad na jedrsko državo, ki sicer ni v neposrednem vojaškem konfliktu z Rusijo, a je z orožjem podprla nejedrsko državo, ki izvaja napad na Rusijo. "Rusija bi se lahko maščevala z orožjem za množično uničevanje proti Kijevu in ključnim Natovim objektom, kjerkoli se nahajajo. To pomeni tretjo svetovno vojno," je v zvezi s tem na družbenem omrežju X zapisal namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta in nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. S spremembo doktrine se je znižal tudi prag za uporabo jedrskega orožja. Medtem ko je bil ta doslej vezan na ogrožanje obstoja ruske države, se zdaj nanaša na kritične grožnje ruski suverenosti. Poleg tega je Rusija prejšnji četrtek izvedla napad z novim tipom balistične rakete srednjega dosega na mesto Dnipro. Po navedbah Kremlja naj bi šlo za nov dizajn rakete, poimenovan Lešnik (Orešnik), na katerega pa v tem primeru ni bila nameščena jedrska bojna glava. Tudi sicer je raketa povzročila malo dejanske škode, zaradi česar so prisotne špekulacije, da so bile na raketi nameščene lažne bojne glave.  

Drvimo proti neobvladljivi eskalaciji? 

Obramboslovec dr. Klemen Grošelj meni, da kljub zaostrovanju razmer ni možno pričakovati nenadzorovane eskalacije: "Rusi so vseeno uporabili obstoječe protokole. Ko so uporabili novo raketo srednjega dosega Lešnik, so o tem Američane predčasno obvestili. Če tega ne bi naredili, bi verjetno imeli neke vrste bolj resno raketno krizo. Delovanje omenjenih protokolov pa je signal, da do neke mere še vedno gre za nadzorovano eskalacijo." Glede znižanja praga uporabe jedrskega orožja Grošelj meni, da je možnost uporabe jedrskega orožja zdaj večja, kot je bila pred spremembo. Pri tem dodaja, da tudi ZDA spreminjajo določene parametre v zvezi z doktrino uporabe jedrskega orožja, kar se med drugim odraža v povečanju bojne pripravljenosti podmornic z jedrskim orožjem, pa tudi v odločitvah, povezanih z razmestitvijo in razvojem taktičnega jedrskega orožja, ki ga uporabljajo v okviru zveze Nato. "Tudi z njihove strani bo uporaba taktičnega jedrskega orožja bistveno bolj verjetna, kar povečuje tveganje," pravi Grošelj, ki poudarja, da pri tem ne gre za uporabo strateškega jedrskega orožja - medcelinskih raket z jedrskimi konicami, temveč za vprašanje uporabe taktičnega jedrskega orožja.

"Kar smo zdaj videli, je bilo predvsem sporočilo ZDA, da Rusija poseduje tehnologijo hiperzvočnih raket, ki dosegajo hitrost 11 mahov. Hkrati so bojne glave, ki so nameščene na njih, zdaj dovolj precizne, da lahko uničujejo posamezne objekte, in to je tisti nov moment. Do zdaj medcelinske rakete in tudi rakete srednjega dosega zaradi svoje nepreciznosti niso bile predvidene s konvencionalnimi bojnimi glavami. Prvič je torej možna uporaba konvencionalnih bojnih glav, ki so precizne tudi na več kot 5000 kilometrov. To seveda spreminja celotno dinamiko v odnosih. Kot rečeno, gre za nov moment, na katerega na nek način zdaj tudi Američani iščejo odgovor," še pojasnjuje Grošelj. 

Tvegana igra odhajajoče ameriške administracije  

Uporabo zahodnih raket daljšega dosega je Biden Ukrajini odobril po tem, ko je na predsedniških volitvah že zmagal republikanski kandidat Donald Trump, zato se odpira vprašanje, kaj je še možno pričakovati do 20. januarja, ko bo ta drugič inavguriran kot predsednik ZDA. "Ocena odhajajoče Bidnove administracije je, da bo Trump očitno izvajal pritisk na ukrajinsko stran, da sprejme pogoje za mir, tudi če bodo ti zanjo zelo neugodni. Da bi to preprečili, so zdaj na eni strani okrepili vojaško pomoč znotraj 60-milijardnega paketa pomoči Ukrajini, na drugi strani pa dali dovoljenje za uporabo omenjenih raket. Pri tem je pomembno dejstvo, da so dovolili napade globlje znotraj samega ozemlja Ruske federacije, saj verjamejo, da bo lahko Ukrajina s tem zavzela nek položaj oziroma si izboljšala pogajalske pozicije. Na drugi strani je v tem trenutku ruski cilj poriniti ukrajinske sile iz regije Kursk in s tem oslabiti ukrajinski pogajalski položaj v prihajajočih pogajanjih, do katerih bo očitno prišlo pod pritiskom nove ameriške administracije,” pravi Grošelj, ki meni, da je možno na to sklepati tudi glede na izbor ključnih ljudi, ki bodo v Trumpovi administraciji zadolženi za Ukrajino.  

Kako verjetna so mirovna pogajanja? 

Ob tem Grošelj izraža skrb, da bi se lahko zgodila eskalacija, pri čemer pa ni zagotovljeno, da bo na koncu prišlo tudi do dejanskih pogajanj: "Zato je ta strategija Bidnove administracije nekoliko tvegana. Še posebej zato, ker je sicer običaj, da odhajajoča administracija bistveno ne spreminja aktivnosti na področju notranje in zunanje politike v tem prehodnem obdobju. To kaže na to, da hoče Bidnova administracija na ta način pomagati ukrajinski strani, je pa vprašanje, koliko ji s tem res pomaga. Dvomim namreč, da lahko Ukrajinci v tem trenutku kakorkoli bistveno izboljšajo svoje pogajalske pozicije, saj težava ni v tehniki, temveč Ukrajina enostavno nima dovolj ljudi, da bi lahko še naprej vzdrževala fronto tako kot danes." Po mnenju analitikov, ki ga navaja New York Times, sicer ni možno pričakovati, da bi zgolj uporaba omenjenih raket privedla do bistvenih sprememb na bojišču. Tako zahodnih raket daljšega dosega, ki so jih Ukrajinci izstrelili na rusko ozemlje, kot tudi raket, kakršno je demonstrirala Rusija, namreč ni na voljo v zadostnih količinah, da bi lahko imele pomembnejši vojaški učinek.